Glavni namen pomoči za sektor mleka, za katerega bo na razpolago skoraj 5,24 milijona evrov proračunskih sredstev, je zagotovitev stabilne pridelave varne, kakovostne in čim cenejše hrane ter ohranjanje obsega kmetijske proizvodnje ter odpornost in stabilnost dohodkov kmetijskih gospodarstev, so po današnji seji vladnih odborov sporočili z vladnega urada za komuniciranje (Ukom).
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namreč ocenjuje, da je mlečni sektor zaradi podražitev energentov in gnojil, ki so posledica vojne v Ukrajini, pod hudim stroškovnim pritiskom. Sektor prireje mleka temelji na pridelavi travniške krme in koruze, zaradi naravnih danostih pa mlekarske kmetije ne pridelujejo ozimnih žit za krmo. Ker prireja mleka po navedbah ministrstva intenzivno vlaga v pridelavo kakovostne in doma pridelane krme, obstoječa kriza zaradi dviga cen vhodnih surovin to zelo podraži.
Projekt pomoči zaradi visokih cen energentov v kmetijstvu, za katerega je rezerviranih 2,16 milijona evrov, pa je namenjen zmanjšanju posledic v kmetijstvu oziroma ranljivosti kmetijskih gospodarstev zaradi dviga proizvodnih stroškov v kmetijski proizvodnji.
Posledice vojne v Ukrajini so namreč visoke cene energije in energentov, ki se uporabljajo za kmetijsko mehanizacijo in vplivajo na povečanje proizvodnih stroškov. Na podlagi podatkov o številu upravičencev do povračila trošarine v letu 2020 ter na podlagi podatkov o površinah iz zbirnih vlog za leto 2021 ministrstvo ocenjuje, da bo do podpore upravičenih okoli 19.000 kmetijskih gospodarstev.
Ukrepe je vlada sprejela julija in so del paketa za naslovitev draginje na področju pridelave hrane. Še 15 milijonov evrov je bilo medtem v sklopu tega svežnja takrat predvidenih tudi za pomoč kmetom pri nabavi repromateriala. Vse pomoči bodo po napovedih izplačane do konca septembra.
Na kmetijskem področju je vlada danes med projekte za proračunsko financiranje v obdobju 2022-2025 uvrstila tudi projekt gradnje zadrževalnika vode za potrebe namakanja in zaščite proti slani v nasadu Brdo pri Lukovici, kjer je poskusni sadovnjak Kmetijskega inštituta Slovenije. Zaključek investicije je predviden novembra prihodnje leto, za ukrep pa je namenjenih 650.000 evrov.
Vlada v nabor za proračunsko financiranje uvrstila spodbude za gradnjo ničenergijskih stavb
Vlada je v načrt razvojnih programov 2022-2025, ki opredeljuje projekte za proračunsko financiranje, uvrstila spodbude občanom za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb. Za ta namen bo v tem in prihodnjem letu skupaj rezerviranih šest milijonov evrov, so po seji vladnih odborov sporočili iz vladnega urada za komuniciranje (Ukom).
Cilji projekta nepovratni finančnih spodbud občanom za gradnjo skoraj ničenergijskih stavb so povečati rabo obnovljivih virov energije, izboljšati energetsko učinkovitost in zmanjšati emisije toplogrednih plinov, so zapisali v Ukomu.
Za letos je za ta namen predvidenih 1,5 milijona evrov in za prihodnje leto 4,5 milijona evrov. Financiranje je predvideno do konca 2023 oziroma do porabe sredstev.
“Skoraj nič energijske stavbe dolgoročno zagotavljajo nizke stroške obratovanja ter višjo kakovost bivalnega in delovnega okolja. Nepovratne finančne spodbude bodo namenjene fizičnim osebam za nove naložbe v gradnjo ali nakup skoraj ničenergijskih eno ali dvostanovanjske stavb, za nove naložbe v skoraj ničenergijsko prenovo starejše eno ali dvostanovanjske stavbe ter za nakup stanovanja v novi ali prenovljeni skoraj ničenergijski tri- in večstanovanjski stavbi,” so navedli v vladnem uradu.
Prav tako je vlada v načrt uvrstila projekt o učinkoviti rabi energije. Ministrstvo za infrastrukturo je namreč vključeno v evropski projekt Usklajena dejanja na področju direktive o učinkoviti rabi energije. Koordinator oziroma nosilec projekta je nizozemska agencija Netherlands Enterprise Agency. V projektu sodelujejo vse članice EU, njegov namen pa je izboljšanje sodelovanja in prenos dobre prakse med državami.
Projekt stoodstotno financira EU, Sloveniji pa so bila dodeljena sredstva v višini 227.700 evrov. Prejeta sredstva bodo namenjena kritju stroškov dela, posrednih/režijskih stroškov, potnih stroškov udeležbe predstavnikov države na plenarnih srečanjih in stroškov podizvajalca, to je Instituta Jožef Stefan. Celotna vrednost projekta je sicer malenkost manj kot pet milijonov evrov.
Iz proračuna bodo zagotovljena tudi sredstva za povračilo stroškov, ki so jih imeli prevozniki v železniškem prometu zaradi ovir, do katerih je prišlo zaradi izvajanja investicijskih del (gradenj in nadgradenj) na javni železniški infrastrukturi v letu 2021. Prevozniki bodo povračila dobili v obliki izplačil denarnih nadomestil. Obenem je proračunsko financiranje na podlagi sklepa vlada predvideno tudi za nadgradnjo železniške postaje Jesenice in prvo fazo preureditve postaj na progi med Birčno vasjo in Metliko.
