Kot poročajo avstrijski mediji, se naši severni sosedje soočajo s pravo epidemijo virusnega vnetja očesne veznice oziroma očesne gripe. Velike težave z razsajanjem bolezni imajo predvsem v šolah in vrtcih.
Vnetje oči je pogosto posledica okužb z virusi, bakterijami ali glivicami. Prizadenejo različne dele očesa in so v nekaterih primerih tudi zelo nalezljiva. Naše oči so nenehno izpostavljene številnim mikroorganizmom, ki lahko povzročijo bolezen. Če nam pade splošna odpornost, lahko običajna obramba pred njimi, ki jo ima oko samo, popusti. Do vnetja ne prihaja le zaradi neposrednega prenosa okužbe z veke, ampak tudi zaradi poškodbe, posega na očeh ali pa splošne imunske oslabljenosti ob bolezni, zaradi katere se lahko razmnožijo tudi virusi in bakterije na očesu.
Kot je povedala Predstojnica OE Ravne na Koroškem, Neda Hudopisk, dr. med., spec. javnega zdravja: »Na Koroškem zaenkrat nismo dobili informacij o porastu virusnega konjunktivitisa.«
Konjunktivitis je vnetje očesne veznice, sluznice, ki pokriva veke in sprednji del zrkla do roba roženice. Je zelo pogosto, neprijetno, a ponavadi nenevarno vnetje. Največkrat je posledica virusne ali bakterijske okužbe. Bolezenski znaki, potek in zdravljenje se razlikujejo glede na vzrok konjunktivitisa.
Akutno vnetje očesne veznice je pogosta otroška zelo nalezljiva bolezen, ki občasno v šolah in vrtcih povzroča izbruhe. Obe vrsti konjunktivitisa, bakterijski in virusni, običajno trajata od 5 do 14 dni, preden pride do spontane ozdravitve. V tem času se bolezen prenaša s stikom, predvsem z rokami, z okužene osebe na drugo osebo.
Pri bakterijskem konjunktivitisu je oko pordelo, boleče in skeleče. Vneto je eno ali obe očesi, na začetku ponavadi le eno oko. Zjutraj je oko ponavadi zlepljeno, prisoten je izcedek rumene ali zelene barve. Bakterijski konjunktivitis se zdravi z antibiotičnimi kapljicami ali mazilom, ki skrajšajo potek bolezni in kužnost bolnika. Pri pravilni izbiri antibiotika pride do hitrega objektivnega in subjektivnega izboljšanja, ter eradikacije povzročitelja in s tem skrajšanja kužnosti bolnika. Zdravljenje običajno nima stranskih učinkov in ne ustvarja rezistentnih bakterij. Cilj antibiotičnega zdravljenja je hitra ozdravitev, ki omogoča vrnitev otroka v kolektiv ter zmanjšanje kužnosti bolnika. Otrok ni več kužen 48 ur po začetku antibiotičnega zdravljenja in se lahko vrne v vrtec. Otroka, ki v treh dneh po uvedbi terapije ne kaže izboljšanja, je potrebno napotiti k okulistu.
Virusni konjunktivitis, okužba z adenovirusi, se pogosto pojavi ob prehladu oziroma virusnem vnetju nosne sluznice. Ponavadi se pojavi najprej na enem očesu, zaradi velike nalezljivosti pa se lahko prenese tudi na drugo oko. Oko je pordelo, občutljivo na svetlobo, izcedek pa je voden. Virusni konjunktivitis je zelo nalezljiv, bolnik je kužen od 10 do 12 dni, od začetka simptomov in dokler je prisoten izcedek iz oči. Do spontane ozdravitve pride običajno v 2 do 4 tednih. Za zdravljenje virusnega konjunktivitisa nimamo učinkovitih specifičnih zdravil, pri zdravljenju lajšamo simptome. Zelo prenosljiv virus je prisoten v solzah, dokler ne minejo klinični znaki, kar običajno traja 1 do 2 tedna. Otrok je kužen dokler ima izcedek iz oči. Otroci, ki obiskujejo vrtec, ostanejo doma, dokler so kužni. Šolski otroci lahko obiskujejo šolo.
Preprečevanje konjunktivitisa
Bakterijski in virusni konjunktivitis sta zelo nalezljiva in lahko občasno povzročita izbruhe v otroški populaciji. Kot pri prehladu, je za preprečevanje in omejevanje okužbe najpomembnejša higiena.
- Potrebno se je izogibati dotikanja oči z rokami.
- Umivanje rok lahko znatno zmanjša prenos obeh vrst konjunktivitisa, kar pa je v vrtcih in pri mlajših otrocih težko nadzirati. Zato ta ukrep pri širjenju konjunktivitisa v kolektivu ni zanesljiv in učinkovit.
- Izogibanje izmenjavi brisač.
- Temeljito čiščenje igrač, ki so onesnažene z izločki otrok.
- Pogosto čiščenje površin, igrač in predmetov, ki se jih otroci pogosto dotikajo.
- V času obolenja se izogibamo plavalnih bazenov.
Umivanje rok in izključitev iz kolektiva sta trenutno edina načina za nadzorovanje širjenja virusnega konjunktivitisa v okoljih, kot sta vrtec in šola.
Če se v vrtcu ali šoli pojavi povečano število otrok z znaki konjunktivitisa, je o tem potrebno takoj obvestiti epidemiološko službo pristojne območne enote NIJZ, ki bo naredila oceno tveganja in predlagala ustrezne ukrepe.
