Skrivaj narejene posnetke z ene izmed slovenskih farm kokoši nesnic, katere lastnik je pomemben dobavitelj javnim zavodom, so v četrtek razkrili na oddaji Tarča na Televiziji Slovenija. Kot so zapisali v AETP, je to peta objava skritih posnetkov, s katerimi osvetljujejo realnost industrijske živinoreje v Sloveniji.
Na posnetkih so močno nagnetene kokoši z golimi vratovi, neodstranjeni glodavci, npr. miši, trupla v različnih fazah razkroja, na enem izmed trupel so znesena jajca, kokoši stojijo na žičnati mreži, na površinah pa so vidne tudi debele plasti prahu.
Danes so v društvu nov posnetek delili tudi na svojem družbenem omrežju.
“Baterijska reja kokoši pomeni rejo v tako imenovanih obogatenih kletkah, kjer imajo živali na voljo prostor v velikosti A4-lista papirja. Kletke kokošim povzročajo trpljenje. To ugotavlja glavna uradna veterinarska institucija v Evropski uniji (EFSA) kot tudi domača veterinarska in etološka stroka,” so v društvu zapisali v današnjem sporočilu za javnost.
Da v baterijski reji ni nikakršne dobrobiti, je jasna veterinarka Eva Tasič. “Ne morem verjeti, da ležijo trupla na tleh. To je nevarno za raznos bolezni tako za živali kot za ljudi. Rejci bi morali redno skrbeti za higieno in sproti odnašati trupla, če že pride do pogina,” je dejala.
V društvu poudarjajo, da so potrošniki zavedeni, saj večina veleblagovnic ne ponuja več jajc iz baterijske reje, zato ima javnost lažen občutek, da je reja v kletkah stvar preteklosti. “Blizu četrt milijona kokoši v Sloveniji je še vedno zaprtih v kletke,” so podčrtali.
“Zadrževanje kokoši na majhnih prostorih je za živali izjemno stresno in jim povzroča hudo trpljenje. Ne morem se otresti občutka, da tovrstna reja kokoši spominja na koncentracijska taborišča. Tukaj gre res za utelešenje ene najhujših oblik človekovega izkoriščanja živih bitij,” je do baterijske reje kokoši kritičen tudi filozof Tomaž Grušovnik.
Jajca baterijske reje zaradi nižje cene kupujejo javni zavodi – šole, vrtci in bolnišnice ter tudi restavracije, slaščičarne in drugi proizvodni obrati. Po zakonodaji je način reje treba označiti samo na svežih jajcih, ne pa tudi na produktih, ki vsebujejo jajca, zato se jajca iz reje v kletkah nahajajo v številnih predelanih izdelkih, opozarjajo.
Baterijska reja živalim povzroča trpljenje, zato si društvo prizadeva za njeno popolno ukinitev. Maja lani je zagnalo pobudo Slovenija proti kletkam, ki od politike zahteva, da v zakon za zaščito živali umesti prepoved reje kokoši nesnic v tesnih kovinskih kletkah. Zavzema se za prehod na alternativne reje s prehodnim obdobjem ter ustrezno podporo rejcem.
Pobudniki opustitve reje v kletkah so zbrali blizu 18.000 podpisov. Na ministrstvo za kmetijstvo ter upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so poslali več kot 450 pisem, v naslednjih mesecih pa, kot napovedujejo, bodo nadaljevali z aktivnostmi za ukinitev reje v kletkah.
Več evropskih držav se je za ta korak že odločilo. “Avstrija, Luksemburg in Švica so baterijsko rejo kokoši že v celoti opustile. Nemčija in Češka sta jo prepovedali in sta v prehodnem obdobju opustitve. Kmalu pa se obeta ukinitev tudi na Slovaškem, Danskem in Nizozemskem,” so zapisali.
“A4-list papirja prostora za eno kokoš? To je mizerija! Srčno upam, da so vladniki med svoje zaobljube za leto 2025 vključili opustitev teh krutih kletk do konca tega leta. Predvsem pa, da se bodo držali svojih besed in zakonsko prepovedali rejo v teh barbarskih kletkah!” pravi predsednik Društva AETP Samo Curk.
Vir: STA, AETP
