Slovenjgraška civilna iniciativa za varovanje okolja in zdravja občanov, imenovana Civoz, že več let opozarja na različne okoljske probleme, med drugim tudi na svoje videnje pridelave hmelja v bližini bivališč. O svojih ugotovitvah na terenu redno obvešča tudi varuha, kar je ta danes tudi potrdil.
Na sestanku je iniciativa varuha seznanila s pričakovanji, da hmeljarji občane obveščajo vnaprej o načrtovanih škropljenjih hmelja v neposredni bližini bivališč, da bi ti lahko ustrezno ravnali in se takrat ne bi izpostavljali fitofarmacevtskim sredstvom.
“Mislim, da je najmanjši ‘problem’, da se vnaprej javlja, kdaj. Če ne drugega, je to vsaj neko medsebojno spoštovanje dostojanstva drugega človeka, ali v pravilniku to piše ali pa ne piše. Mislim, da ne moremo živeti samo po pravilnikih in zakonodaji. Moramo jih upoštevati, lahko pa naredimo tudi korak več. In za medsebojno sobivanje, ki verjamem, da si ga obe strani nenazadnje tudi želita, je to najmanj, kar se lahko naredi,” je na novinarski konferenci ob zaključku poslovanja v Slovenj Gradcu dejal Svetina.
Napovedal je, da se bo sam tudi osebno angažiral na ministrstvu za kmetijstvo in v kabinetu predsednika vlade, da pride do pogovorov in strokovne mediacije med obema stranema. Tudi župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler si želi, da strani dosežeta dogovor, bosta pa, kot je dodal, morali obe stopiti korak ali dva nazaj.
Varuh se je sicer sestal skupno s štirimi pobudniki, poleg omenjene iniciative sta bila dva primera povezana z družinskimi razmerji, eden pa z dolgotrajnim odločanjem centra za socialno delo in sodišča, vse primere pa bo v nadaljevanju obravnaval in preveril.
Župan pa ga je seznanil s težavami, s katerimi se pri svojem delovanju sooča občinska uprava, ko s strani državnih organov ne dobi pravočasnih odgovorov, mnenj ali tudi že odobrenih evropskih sredstev, kot je bilo denimo pri naložbi v ultrafiltracijo vode, pri kateri je občina več mesecev čakala pristojno ministrstvo na priliv odobrenih sredstev.
Trenutno je za občino pereče dejstvo, da tudi po izteku roka še vedno ni pridobila dveh mnenj glede umeščanja južne obvoznice v prostor. Občinski prostorski načrt zato še ni v sprejemanju na občinskem svetu, konec novembra pa se izteče tudi rok za črpanje evropskih sredstev za projektiranje južne obvoznice.
V zvezi s tem je varuh človekovih pravic opozoril na načelo dobrega upravljanja, na katerega tudi opozarja v letnih poročilih in ki govori o tem, da so državni organi dolžni odgovarjati v rokih. Ne le, da državni organi ne odgovarjajo prebivalcem, varuh opozarja, da tudi ne odgovarjajo lokalnim skupnostim, zaradi česar se potem zavira razvoj ali se celo ogrožajo sredstva.
Varuh se je v Slovenj Gradcu sestal tudi z direktorico Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem Daljo Pečovnik, ob tem pa vnovič pohvalil projekt deinstitucionalizacije, ki ga je ta center izvedel. Izrazil je obžalovanje, da zakon o dolgotrajni oskrbi ni šel v to smer, a pričakuje, da bo ta primer dobre prakse podlaga za razvoj sistema po celotni državi.
Varuh meni, da nas takšen pristop krepi v strpnosti in prepoznavanju, da vsak od nas ima neke posebne potrebe. Nenazadnje to lahko pripelje tudi do tega, da bo prišlo do zmanjšanja agresije, je dejal Svetina in v luči nedavnega primera nasilja nad starejšimi v domu za starejše dodal, da so tudi pri varuhu v zadnjem času prejeli več informacij oz. pobud v zvezi s tem, da se izvaja nasilje nad starejšimi in invalidi.
