Število hospitaliziranih s covidom-19 v enotah intenzivne terapije narašča, je že v petek opozorila Lejko Zupančeva. Koordinacijo kapacitet za intenzivno nego na nivoju države je ocenila kot dobro. “Na voljo je še nekaj postelj, vzpostavljajo se nove. Če ne bo kakšnih neprijetnih presenečenj prek vikenda, mislim, da bo šlo,” je dejala v petkovi izjavi za medije.
V kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so v petek zdarvili deset bolnikov v intenzivni enoti, mediana starosti pa je bila 55 let. Hospitaliziran je tudi malček, ki so ga zaradi povišane telesne temperature in težav z dihanjem premestili iz Slovenj Gradca. Po poročanju TV Slovenija gre za 15-mesečnega otroka.
Potek bolezni pri zadnjih hospitaliziranih bolnih v ljubljanski infekcijski kliniki je večinoma srednje težak, obravnavajo pa tudi posamezne primere, pri katerih pride do zelo hitrega poslabšanja, je opisala. Imeli so namreč nekaj bolnikov, ki so jih že takoj ob sprejemu na kliniko morali namestiti v enoto za intenzivno nego.
Ob tem je Lejko Zupančeva vse, ki imajo potrjeno okužbo z novim koronavirusom pozvala, da so pozorni na svoje simptome. “Če se jim zdi, da imajo težave z dihanjem oziroma se njihovo počutje izrazito poslabša, naj stopijo v stik z dežurno službo ali neposredno z dežurnim zdravnikom infekcijske klinike,” je navedla.
Kot je spomnila infektologinja, so imeli v prvem valu epidemije na račun zaprtih oddelkov pripravljenih večje število postelj za bolnike s covidom-19. Sedaj pa še vedno izvajajo tudi nenujne storitve in to bodo po njenih besedah vzdrževali, dokler bo možno. Hkrati iščejo dodatne kapacitete, ki jih je treba še pripraviti. Težava pri tem je tudi pomanjkanje kadra, ki so si ga na infekcijski kliniki v prvem valu ob ustavitvi večine zdravstveni storitev “izposodili” z drugih oddelkov.
Za zdaj še niso imeli vdorov okužbe na oddelkih, a je po njenem mnenju, “samo vprašanje časa, kdaj bo treba kakšen oddelek dati v karanteno in potem bo kriza s kadrom še dosti večja”. Boji se tudi, da drvimo v situacijo, ko bomo “hočeš nočeš morali vse zapreti”, če se bomo obnašali, kot da nam je vseeno in poslušali “samooklicane strokovnjake, ki mešajo glave neizobraženim ljudem ali ljudem, ki se morda bojijo in iščejo drugo rešitev”
Zato vse poziva, da upoštevajo priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). “Zaenkrat so ta priporočila relativno blaga. Omejujejo določene stvari, vendar mislim, da nobenemu ne kratijo osebne svobode, ampak varujejo populacijo pred tem, da bi intenzivne bolnike morda morali zdraviti v kakšnih skladiščnih halah, kjer bi jih gledali ljudje, ki sploh nimajo ustrezne izobrazbe za tako delo,” je dejala.
Bolniških kapacitet in kadrov je zdaj še dovolj, a če se bo število okuženih večalo s tako hitrostjo kot sedaj, bi se po njenih besedah lahko kmalu približali tudi opisanemu scenariju.
Ljudem svetuje, naj se ne družijo v velikih skupinah, če so bolni, naj ostanejo doma, v zaprtih prostorih naj nosijo maske, prav tako na prireditvah na prostem, če ni mogoče zagotoviti ustrezne razdalje. Kot pravi, sama ni za ostrejše ukrepe, “dokler ljudje držijo trezno glavo in se držijo priporočil”.
Komentirala je tudi švedski model spopadanja z epidemijo. Švedi po njenih besedah veliko bolj dosledno upoštevajo priporočila epidemiologov, pri nas pa je kultura drugačna, radi se družino, imamo velike družine, več generacij živi v istem gospodinjstvu. Vprašala se je tudi, koliko so ljudje ukrepe upoštevali, ko so bili zgolj priporočila, ne pa še tudi predpisani z odloki.
