Kot je pojasnil Felda, so v luči tragičnih dogodkov v Srbiji v ponedeljek na pobudo predsednika vlade Roberta Goloba na ravnatelje osnovnih in srednjih šol naslovili predlog, da v petek v času pouka organizirajo dan kulture nenasilja in strpnosti. Predlagali so jim, da ta dan z različni starosti prilagojenimi aktivnostmi odprejo prostor in priložnosti za pogovore in aktivnosti, s katerimi bodo krepili veščine kulturne medsebojne komunikacije, čustveno odpornost in ustrezne odzive ob soočanju z nasilnimi dejanji.
Kako bodo šole to uredile, je po ministrovih besedah popolnoma v njihovi pristojnosti, jim bodo pa v sredo posredovali tudi nekatera gradiva, ki jih lahko uporabijo ali pa ne. Veliko gradiva o tej tematiki je tudi že na spletnih straneh Zavoda RS za šolstvo, pa tudi sicer so tovrstne vsebine že vključene v učne načrte, zato ne gre za nekaj novega in ne bi smelo biti težav, je pojasnil minister.
Med drugim je Felda napovedal tudi, da bodo z jesenjo obdržali povečano število svetovalnih delavcev na šolah, kar so uvedli zaradi epidemije covida-19 in se je izkazalo za izjemno koristno izboljšavo. Aktualen sklep velja do konca šolskega leta, z novim letom bodo sprejeli novega, v nadaljevanju pa bo to postalo del normativov in standardov, je pojasnil. “Okrepljene svetovalne službe v šolah so pomembne, saj so te poleg zatočišča za stiske tudi najpomembnejši vezni člen z ustreznimi zunanjimi deležniki pri obravnavanju stisk ali pojavih nasilja,” je še dejal.
Felda je spomnil, da so se predstavniki ministrstva na aktualno dogajanje odzvali že v petek, s predstavniki policije so se na njihovo pobudo dogovorili tudi za začasno povečano navzočnost policije v okolici slovenskih šol. Predstavniki policije se po njegovih besedah v teh dneh tudi sestajajo z ravnatelji, in sicer z namenom svetovanja in pogovorov o možnosti zgodnjega odkrivanja tveganj za pojave morebitnega nasilja. Do kdaj bo potrebna povečana prisotnost policije, bo po ministrovih besedah odločila policija.
Na vprašanje glede ukrepanja ob grozilnem pismu v Trbovljah je minister pojasnil, da so postavljeni protokoli, kako šole ukrepajo v primerih nasilja in groženj. Dejal je tudi, da je v skladu s pravili šole možno učencem tudi pregledati torbe v primeru utemeljenega suma, da v njih nosijo predmete, ki tja ne spadajo. Je pa treba to po njegovih besedah storiti na nežaljiv način.
“Jasno je, da so v slovenskih šolah vse oblike nasilja strogo prepovedane in imamo do njih tudi ničelno toleranco. Naša prva in osnovna naloga namreč je, da otrokom, mladostnikom in zaposlenim zagotavljamo varno in spodbudno učno okolje,” je poudaril Felda. Ob tem je izpostavil, da “ni šole v Sloveniji, ki ne bi vsaj v delu naslavljala tudi preventive in zgodnjega obravnavanja nasilja”.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je ocenil, da je v postcovidnem času veliko tveganj za duševno zdravje mladih. Ti se soočajo s številnimi pritiski in izzivi, ki neposredno vplivajo na njihovo duševno zdravje, zato je mladim treba zagotoviti vso podporo, je dejal.
Med ukrepi ministrstva je izpostavil razpisanih 70 dodatnih specializacij klinične psihologije, v pripravi so tudi novi zakoni o duševnem zdravju, o psihoterapevtski dejavnosti in o psihološki dejavnosti.
Predvsem je treba področje duševnega zdravja destigmatizirati ter ga na družbeni lestvici izenačiti s fizičnim zdravjem, poudarja minister. Podpira tudi predlog, da bi v dijaški sistematski pregled vključili vprašalnik o duševnem zdravju.
Medvrstniško nasilje v šolah in duševno zdravje sta zelo pogosto povezana z razmerami v družinah ali s socialnimi stiskami, je še ocenil minister za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Na ministrstvu zato po njegovih besedah delajo vse, da bi socialno situacijo v Sloveniji čim bolj blažili.
Ob tem je izpostavil delo ministrstva na področju družinske politike, med drugim je spomnil na preventivne programe, kot so družinski centri, in kurativne programe, ko se nasilje že zgodi. Naštel je nekaj virov pomoči, med njimi so SOS telefon, svetovalnice za žrtve nasilja in socialno-varstveni programi.
Napovedal je administrativno razbremenitev centrov za socialno delo, da bodo socialni delavci lahko bolj prisotni na terenu. “Naloga centrov za socialno delo ni samo pomagati tistim ljudem, ki se obrnejo nanje, ampak je tudi prepoznavati vzorce nasilja v skupnostih in pomagati ljudem na terenu,” je poudaril. Kot je dejal, je bistveno lažje kot blažiti posledice nasilja, prepoznavati in preprečevati vzorce, ki v nasilno vedenje vodijo.
Mesec je politike v Sloveniji pozval, naj tragičnih dogodkov ne izrabljajo za kakršnakoli politična obračunavanja. Bešič Loredan pa je ocenil, da je tudi v političnem vrhu preveč nasilja. “Mi smo zgled, kdorkoli širi sovražni govor, neposredno vpliva na mlade,” je dejal. Če se izkaže, da razpihovanje sovražnosti ostane nekaznovano, je to znak, da je dovoljeno vse, še dodal.
