Ministrstvo za digitalno preobrazbo v okviru meseca ozaveščanja o medvrstniškem nasilju v mesecu aprilu organizira več dejavnosti in aktivnosti, s katerimi želijo opozoriti na problematiko medvrstniškega nasilja in kako se z njim soočati.
V okviru dogodkov je danes, 10. aprila 2024, v Slovenj Gradcu potekala okrogla miza v sodelovanju z MO Slovenj Gradec.
Okrogle mize, ki je potekala danes ob 11. uri v avli Šolskega centra Slovenj Gradec, so sodelovali podžupan MO Slovenj Gradec, dr. Peter Pungartnik, vodja kriznega centra za otroke in mladostnike Tadej Štaher, pomočnica ravnatelja Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec Brigita Rapuc, okrožna sodnica Valerija Matvos Jeromel, pomočnik načelnika Policijske postaje Slovenj Gradec Robert Kovačič, Neža Vrunč, Predstavnica Mladinskega sveta Slovenj Gradec, Nada Duler iz šolske svetovalne službe na Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec, ter predstavnik Korociv-a (Koroško regionalno stičišče nevladnih organizacij), Jure Lesjak.
Medvrstniškega nasilja in sovražnega govora na spletu je vedno več, poglabljajo se tudi njegove oblike. To je glavna ugotovitev okrogle mize, ki jo je Ministrstvo za digitalno preobrazbo na Šolskem centru v Slovenj Gradcu pripravilo v sodelovanju z Mestno občino Slovenj Gradec.
Povsem slučajno je potekala na dan, ko je spletna grožnja s strelskim napadom slovenskim osnovnim šolam po vsej državi povzročila precej nelagodja in skrbi, čeprav je policija ocenila, da je napad malo verjeten.
Podžupan Mestne občine Slovenj Gradec dr. Peter Pungartnik je v luči tega dogodka v pozdravnem nagovoru obsodil takšno ravnanje posameznikov in njihove grožnje, mladim pa je položil na srce: »Prav je, da ne pišete grdo o drugih in da tudi drugi ne pišejo grdo o vas«.
V času okrogle mize v Slovenj Gradcu, je v Ljubljani šest ministrstev (ministrstvo na digitalno prihodnost, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za šolstvo, ministrstvo za notranje zadeve, ministrstvo za zdravje in ministrstvo za pravosodje) podpisalo skupen memorandum. Kot je povedala ministrica za digitalno prihodnost Emilija Stojmenova Duh so se s podpisom sporazuma zavezali, da bodo poiskati sistemske rešitve za reševanje spletnega nasilja in sovražnega govora med mladimi.
Zmotno je prepričanje, da smo na spletu anonimni
Robert Kovačič, pomočnik načelnika Policijske postaje Slovenj Gradec je povedal, da se z medvrstniškim nasiljem in sovražnim govorom policija srečuje že več let. Tadej Štaher, vodja Kriznega centra za otroke in mladostnike, se je z njim prvič srečal, ko je pred štirinajstimi leti kot pripravnik začel svojo poklicno pot na Centru za socialno delo pri obravnavi mladoletnice, ki je bila povzročiteljica spletnega nasilja v sostorilstvu. Spletno nasilje so starši žrtve prijavili policiji.
Okrožna sodnica Valerija Matvos Jeromel je povedala, da so oblike tovrstnega nasilja vse hujše. »Sodišče v večini primerov odkrije povzročitelja spletnega nasilja,« je poudarila Matvos Jeromel in tako ovrgla domneve tistih, ki so še vedno prepričani, da so na spletu anonimni in da na njem ne puščajo sledi.
Brigita Rapuc, pomočnica ravnatelja Srednje zdravstvene šole Slovenj Gradec je povedala, da v primeru, ko med dijaki pride do medvrstniškega nasilja in do sovražnega govora, najprej ukrepajo sami s pogovorom vpletenih pri ravnatelju, vključijo pa tudi starše. V primeru, ko medvrstniško nasilje in sovražni govor na spletu žrtev prijavi policiji, organi pregona najprej zaščitijo žrtev. »Pri tem sodelujemo s številnimi institucijami, šolo, centrom za socialno delo in tudi s starši. Največ prijav je povezanih s pošiljanjem neprimernih fotografij,« je rekel policist Robert Kovačič in navedel primer, kako do tega pogosto pride: »Punca pošlje fantu zaupno fotografijo. Ko se spreta, jo fant razpošlje naprej …«, je povedal Kovačič.
Če ne moreš zaupati staršem …
Okrožna sodnica Valerija Matvos Jeromel je poudarila, da namen sodišča ni kaznovanje, ampak opozarjanje, da neko ravnanje ni bilo pravilno ter pomoč pri vzgajanju mladih oseb z izrekom vzgojnih ukrepov. »Če otroci ne zaupajo staršem, pa tudi učiteljem ne, se lahko po pomoč obrnejo tudi na sodnike in policiste,« je opozorila sogovornica in pripomnila, da so tudi oni ljudje.
Jure Lesjak iz Koroškega regionalnega stičišča nevladnih organizacij Korociv je postregel s podatkom, da je na Koroškem na stotine nevladnih organizacij, a nobena od teh se ne ukvarja samo z medvrstniškim nasiljem in sovražnim govorom na spletu. »Vse pa se zavzemajo za več strpnosti in sodelovanja v družbi,« je opozoril Lesjak.
Predstavnica Mladinskega sveta Slovenj Gradec Neža Vrunč vidi rešitev v večji osveščenosti o teh temah ter tečajih digitalne pismenosti in varne uporabe interneta. Tadej Štaher je menil, da bi morala država vrniti šolam vzgojno in ne samo izobraževalno vlogo.
Nada Duler iz šolske svetovalne službe na Drugi osnovni šoli Slovenj Gradec je prepričana, da je Slovenj Gradec primer dobre prakse glede sodelovanja in povezovanja institucij pri naslavljanju tega problema. Vesela je, da učenci na njihovi šoli zaupajo svetovalni službi svoje težave. K temu jih tudi ves čas spodbujajo.
Tomislav Sokler in Ministrstva za digitalno preobrazbo je pojasnil, da so na ministrstvu že leta 2022 začeli s kampanjo z naslovom Ugrizni se v sovražni jezik in sklopu tega projekta organizirali delavnice po šolah. Kampanjo nadaljujejo s projektom Premisli, nato stisni: »Mlade želimo ozaveščati, da sovražni govor na spletu tudi boli.«
Ko govorimo o medvrstniškem nasilju, nasilju med vrstniki, gre za različne oblike namernih agresivnih ravnanj, ki jih vrstnik ali skupina vrstnikov izvaja nad posameznim otrokom oziroma mladostnikom. Oblike medvrstniškega nasilja so različne, tako kot so različni načini njegovega izvajanja. Otrok ali mladostnik, ki je žrtev nasilja, je ujet v mrežo nasilnega ravnanja vrstnika oziroma vrstnikov. Velikokrat je ustrahovan in ga je strah povedati, kaj se mu dogaja.
Pri otroku ali mladostniku, ki je žrtev nasilja, se lahko pokažejo posledice nasilja, kot so: depresivnost, slabo samovrednotenje in samospoštovanje, slaba samopodoba, sramežljivost, zadržanost, pasivnost, izolacija, slabši šolski uspeh in drugi dosežki, odpor do šole, pogosto obolevanje, poskusi samomora …
Prav zato je še toliko bolj pomembno, da (pre)poznamo znake nasilja nad otroki in vemo, kaj storiti oziroma kako ukrepati, da bi ustavili nasilneža/-e in pomagali otroku ali mladostniku, ki je žrtev medvrstniškega nasilja.
FOTOGALERIJA:
Vir: MO SG, Policija.si
