Kot so poudarili statistiki, so kazalniki podnebnih sprememb pripravljeni v skladu s priporočili projektne skupine, ki deluje v okviru Združenih narodov, razdeljeni pa so v pet skupin.
Vrednosti vseh petih kazalnikov v skupini, ki prikazujejo vzroke podnebnih sprememb, povezane z viri emisij toplogrednih plinov, ki so posledica človeške dejavnosti, so se od leta 2010 do 2021 znižale.
Kazalnik oskrbe z energijo, ki prikazuje, koliko energije je bilo uporabljene v državi, je leta 2021 v primerjavi z 2010 upadel za 9,5 odstotka in znašal nekaj manj kot 275.000 teradžulov.
Delež fosilnih goriv v oskrbi z energijo se je v istem primerjalnem obdobju zmanjšal za 6,8 odstotne točke in je leta 2021 dosegal 57,5 odstotka. Po navedbah statistikov se je v tej skupini kazalnikov v nekoliko ožjem obdobju 2010-2020 najbolj znižala vrednost uporabe energije v gospodinjstvih na prebivalca, in sicer za 27,7 odstotka.
Glede kazalnikov, ki opisujejo spremembe na področju emisij toplogrednih plinov, so državni statistiki prav tako zaznali upad. Kot so navedli, se je količina skupnih izpustov toplogrednih plinov v nacionalnem gospodarstvu v primerjalnem obdobju 2010-2021 zmanjšala za 15 odstotkov na 16.111 kiloton ekvivalenta ogljikovega dioksida. Količine emisij toplogrednih plinov iz proizvodnih dejavnosti so upadle za 16 odstotkov, iz gospodinjstev pa za desetino.
Kot so opozorili statistiki, pa so se po drugi strani vrednosti kazalnikov, ki kažejo vpliv podnebnih sprememb na številne ekosisteme, v zadnjem času zvišale.
Po oceni Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) se je v Sloveniji intenzivnost črpanja vodnih virov leta 2020 v primerjavi s stanjem pred desetimi leti povečala za 0,5 odstotne točke. Leta 2020 je količina načrpane vode predstavljala 6,8 odstotka vseh razpoložljivih sladkovodnih virov, s čimer se je Slovenija uvrščala na spodbudno osmo mesto med članicami EU z najmanjšo obremenitvijo vodnih virov.
Kot so dodali statistiki, je odklon povprečne temperature zraka na ravni celotne države glede na povprečje primerjalnega obdobja 1961-1990 leta 2014 prvič presegel dve stopinji Celzija, največji odklon, in sicer za 2,6 stopinje Celzija, pa je bil izmerjen lani.
Razlika med neto emisijami ogljikovega dioksida in ponori ogljikovega dioksida v gozdnih površinah, ki veljajo za veliko prednost Slovenije kot močno gozdnate države, je bila v 2021 v primerjavi z letom 2010 manjša za skoraj 60 odstotkov pri -2942,2 kilotone ekvivalenta ogljikovega dioksida. Po pojasnilih statistikov so na to v veliki meri vplivale posledice žledoloma v letu 2014, slovenski gozdovi pa kljub takratnemu šoku še vedno posrkajo več ogljikovega dioksida, kot ga v državi emitiramo v ozračje.
Pri kazalnikih blaženja podnebnih sprememb, ki merijo prizadevanja ljudi pri premagovanju posledic podnebnih sprememb, so na statističnem uradu medtem ugotovili, da se je delež energije iz obnovljivih virov energije v bruto končni porabi energije v 2021 glede na leto 2010 zvišal za 3,9 odstotne točke in znašal 25 odstotkov (0,36 odstotka te energije je bilo zagotovljene z mehanizmom statističnega prenosa obnovljive energije iz Češke).
Delež davkov na energijo in promet med skupnimi davki in socialnimi prispevki je v 2022 v primerjavi z 2010 medtem upadel za 1,7 odstotne točke na 7,4 odstotka vseh pobranih davkov.
Med kazalniki prizadevanj za prilagajanje podnebnim spremembam pa so statistiki med drugim izpostavili kazalnik učinkovitost uporabe vode, ki omogoča oceno, v kolikšni meri je gospodarska rast odvisna od uporabe vodnih virov. V Sloveniji je med letoma 2010 in 2020 po oceni FAO vrednost tega kazalnika zrasla za 7,9 odstotka.
S pozitivnega vidika pa se je delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo ali v preusmeritvi od leta 2010 povečal za 4,7 odstotne točke in v 2022 znašal 11,1 odstotka.
