“Če se bo zgodilo samo to, da bo Rusija ustavila dobavo plina, to ne bo pomenilo hudih izzivov za slovensko oskrbo,” je poudaril minister. To še posebej velja, če bo uredba o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov do marca 2023, o kateri so se danes dogovorili v Bruslju, dosegla svoj učinek, je dejal.
Po njegovih besedah so se države članice danes zelo jasno zavzele, da je treba narediti več na prostovoljni osnovi solidarnosti. “Ta pozitiven pristop vseh nas resnično navdaja z optimizmom,” je poudaril.
Da bi bila oskrba s plinom v Sloveniji motena, bi moralo “veliko stvari iti narobe“, je še povedal Kumer. Pri tem je naštel prekinitev dobav, res hudo zimo in motnje pri oskrbi terminalov za utekočinjeni zemeljski plin (LNG).
Poleg tega je Slovenija zelo dobro povezana s sosednjimi državami in ima zaradi svoje majhnosti v primerjavi z Italijo, Hrvaško in Avstrijo najmanjši odjem plina. “To pomeni, da se lahko hitro nasloni in oskrbi vsaj ta zaščiteni del, ki znaša približno 20 odstotkov letnega odjema, z ostalimi sistemi,” je povedal.
Tako po njegovih besedah ni nobene bojazni, da bi v prihajajoči zimi prišlo do redukcij pri oskrbi gospodinjstev z zemeljskim plinom. “Absolutno ne,” je zatrdil.
Ministri za energetiko članic EU so danes dosegli dogovor o uredbi, ki predvideva 15-odstotno prostovoljno znižanje porabe plina med avgustom letos in marcem 2023 glede na povprečje zadnjih petih let. Vključuje tudi možnost uvedbe obveznega zmanjšanja porabe, kar pa bodo morale na predlog komisije potrditi članice. Pri obveznem zmanjšanju bo možnih več izjem.
