Slovenija je med članicami EU, ki so v pandemiji covida-19 najbolj nesorazmerno omejile svoboščine, v danes objavljenem poročilu o demokraciji v času pandemije ugotavljata organizaciji Greenpeace in Civil Liberties Union for Europe. Izpostavljata, da je slovenska vlada boj proti pandemiji uporabila kot izgovor za omejevanje kritikov oblasti.
Poročilo z naslovom Locking down critical voices (Zapiranje kritičnih glasov/Karantena za kritične glasove) ugotavlja, da so med pandemijo vlade več članic unije nesorazmerno omejile svoboščine. Več kot polovica jih ni zaščitila pravice do mirnega združevanja. Številne, med njimi Slovenija, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Romunija in Španija, so omejile dostop javnosti do informacij in sodelovanja pri odločanju. Nekatere, med njimi najbolj izstopata Madžarska in Romunija, so omejile tudi svobodo govora.
V Sloveniji je vlada močno omejila svobodo zbiranja, ob tem pa tudi spodbujala uporabo digitalne tehnologije za sledenje protestnikom. Napadala je tudi svobodo medijev, omejila dostop do informacij ter uporabila hitre postopke, da je znižala okoljske standarde, navaja poročilo.
“Svoboščine so nujne za ohranjanje demokracije. Težko je sprejeti, da je toliko držav v EU uvedlo nesorazmerne omejitve, ki so državljanom in aktivistom onemogočile izražanje skrbi v času, ko je bilo sprejetih toliko pomembnih odločitev,” je poudarila Linda Ravo iz nevladne organizacije Civil Liberties Union for Europe. Dodala je, da so nekatere bolj avtoritarne vlade zdravstveno krizo izrabile celo za namerno ogrožanje svoboščin, utišanje kritikov in erozijo demokracije.
V Sloveniji je po njenih besedah opaziti jasne znake vmešavanja politike na področjih, kot so nadzor protestov in svoboda medijev. “EU mora biti glasnejša in pogumnejša v odnosu do vlad, ki so izrabile krizo za zatiranje drugače mislečih,” je poudarila Linda Ravo.
Ariadna Rodrigo, pri evropski izpostavi Greenpeacea pristojna za kampanje za demokracijo, pa je izpostavila, da temeljne svoboščine, kot so svoboda govora, združevanja in dostop do informacij, ljudem dajejo vzvod za to, da vlade delujejo v njihovem najboljšem interesu, še posebej v času zdravstvene krize.
Evropska komisija mora po njenem nujno ukrepati, da bi te svoboščine in pravice zaščitila. Rodrigova predlaga, da bi izpostavili vlade, ki pretirano omejujejo demokratične pravice, državam, ki ne bodo nemudoma spremenile načina delovanja, pa bi omejili dostop do evropskih sredstev.
Obe nevladni organizaciji pozivata EU, naj zagotovi, da bodo vse vlade ukinile vse nepotrebne in neproporcionalne omejitve ter da naj stori več za preprečevanje in odzive na napade na svoboščine in civilno družbo, ki ogrožajo temeljne evropske vrednote. Evropski komisiji pa predlagata, naj zaskrbljujoče kršitve temeljnih svoboščin omeni v svojem poročilu o vladavini prava, ki naj bi ga objavila v prihodnjih dneh.
Organizaciji sta poročilo pripravili na podlagi raziskav nevladnih organizacij, ki so del mreže Liberties, v Nemčiji, na Nizozemskem, v Romuniji, Sloveniji in Španiji, ob podpori pisarn Greenpreacea v posameznih državah.
