Zaradi pomanjkanja delavcev ima danes prazne postelje že vsak četrti dom. Zmanjšanje namestitvenih zmogljivosti je skrajen ukrep, vendar se mu ni mogoče izogniti, če naj v domu zaščitijo obstoječe zaposlene in stanovalcem zagotovijo varno in kakovostno oskrbo in zdravstveno nego, je na današnji novinarski konferenci dejala predsednica skupščine skupnosti Valerija Lekić Poljšak.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije je pristojnim predlagala sprejetje različnih ukrepov, ki so bili delno vključeni v predlog zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Ta je bil pripravljen oktobra lani, a ga vlada kljub nujnosti za hitro ukrepanje še ni potrdila, so kritični.
Ob tem ugotavljajo, da kadrovske krize ne bo mogoče rešiti niti z ukrepi iz predloga, saj manjkata dva ključna ukrepa, ki sta dvig plač in vzporedno povečanje kadrovskega normativa za izvajanje zdravstvene nege in zdravstvene rehabilitacije. Izvajalci po oceni stroke za kakovostno izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije potrebujejo dodatnih 3600 zaposlenih.
Ob pogajanjih o prenovi plačnega sistema pa menijo, da bi moral ta odražati specifičnost, zahtevnost in odgovornost dela v varstvu starejših in posebnih skupin odraslih. Zaposleni v tej dejavnosti bi morali imeti zato v izhodišču vsaj 20 odstotkov višjo plačno osnovo v primerjavi z delovnimi mesti v drugih dejavnostih, ki so primerljiva.
Izvajalci so se zaradi dviga stroškov poslovanja in vladnega omejevanja pri dvigih cen socialnovarstvenih storitev znašli še v težjem finančnem položaju. Po nepopolnih podatkih skupnosti je lansko leto z izgubo poslovalo več kot 40 odstotkov izvajalcev, medtem ko je bilo leto prej takšnih približno ena četrtina.
Skupnost socialnih zavodov Slovenije zato od vlade zahteva, da zagotovi ustrezne pogoje za vzdržno poslovanje izvajalcev v javni mreži institucionalnega varstva starejših in posebnih skupin odraslih.
Poleg tega so se dotaknili zakona o dolgotrajni oskrbi in poudarili, da člani skupnosti zaradi izključenosti in neupoštevanja predlogov pri sprejemanju ureditve ne prevzemajo odgovornosti za neustrezno izvajanje storitev ali nezmožnost pri zagotavljanju pravic upravičencem.
Na ministrstvu se zavedajo, da je skupnost danes predstavila izzive, s katerimi se socialnovarstveni zavodi soočajo pri svojem delu. “Področje socialnega varstva je bilo 30 let zapostavljeno, situacija je pereča doma in v Evropi. Z aktualno vlado ureditev dolgotrajne oskrbe prvič dobiva sistemske temelje, z vzpostavitvijo solidarnostnega ministrstva pa svojega predstavnika na političnem parketu in v medresorskih razpravah,” so poudarili.
Nenazadnje so v skupnosti na današnji novinarski konferenci pozvali ministrstvo, da znova preuči svoje mnenje o 30. členu zakona o zavodih, ki se nanaša na naloge sveta zavoda. Hkrati naj preuči njegovo usklajenost s statuti posameznih zavodov. Sveti v socialnovarstvenih javnih zavodih imajo namreč upravljavsko, ne pa tudi nadzorne funkcije, je poudaril predsednik Združenja direktorjev domov za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodov Andrej Štesl. Združenje deluje v okviru skupnosti.
Vir: STA
