Del težav kmečkih žensk in mladih prevzemnic kmetij sega na področje kmetijskega ministrstva, del pod ostale resorje, je na okrogli mizi z naslovom Ženske na podeželju – mnogokrat prezrte dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Po njenih besedah so se zato že dogovorili, da bodo odprta vprašanja, tudi problematiko zavarovanj žensk na kmetijah, reševali v okviru medresorske delovne skupine, ki jo bodo ustanovili.
Po besedah ministrice ženske na podeželju niso enakopravne moškim. To je podkrepila s podatkom, da je bilo v obdobju 2020-2022 med upravičenci za enkratni solidarnostni dodatek, ki ga je podeljevalo kmetijsko ministrstvo starejšim od 65 let, katerih dohodek ni presegal 591 evrov, več kot 90 odstotkov žensk. Ženske po njenih besedah nimajo dohodkov in ustrezno rešenega zavarovanja, ki bi jim zagotavljalo primerno pokojnino in pravice v okviru bolniškega in porodniškega varstva.
Na okrogli mizi, ki jo je v Radljah ob Dravi ob nedavnem svetovnem dnevu kmetic in 30-letnici delovanja pripravilo Društvo kmetic Dravska dolina, je ministrica Šinko poudarila tudi, da je potreben generacijski preboj na kmetijah in da je nujno, da država ustvari pogoje, da bo kmetijstvo spodbudno in zanimivo, za kar se po njenih besedah trudijo tudi s strateškim načrtom skupne kmetijske politike 2023-2027.
Strateški načrt daje bolj poudarek na okolje in trajnost, kar je prav, premalo pa daje poudarka na socialnem položaju kmetov, pa meni predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič. Poudaril je prizadevanja KGZS za ureditev statusa žensk na kmetijah, glede zavarovanj pa, da je to seveda povezano z dohodki kmetij, pri tem pa so med drugim pomembne tudi odkupne cene kmetijskih pridelkov. Žveglič se strinja, da ženskam na kmetijah ni lahko, meni pa, da se situacija spreminja.
K temu so tudi po njegovih besedah veliko prispevala društva kmetic, ki delujejo po Sloveniji in med drugim skrbijo za različna usposabljanja članic, pa tudi druženja. Članice različnih društev so danes tudi v čustvenih nagovorih opozorile na težave, s katerimi se soočajo, predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule pa je med drugim opozorila, da marsikdaj naletijo na napačne informacije v zvezi z urejanjem svojega statusa in da se zadeve veliko spreminjajo. Zato bi po mnenju mnogih bila potrebna neka enotna informacijska točka.
“Z veseljem bomo prispevale v davčno blagajno, če bomo za svoje delo pošteno plačane,” pa je med drugim dejala predsednica Društva kmetic Dravska dolina Sara Berglez Zajec, ki je izpostavila več vlog žensk na podeželju. Širša javnost jih prepoznava skozi kulinariko in tradicionalne družinske vrednote, a Berglez Zajec poudarja tudi skrb žensk za to, da je podeželje zeleno, urejeno in biotsko raznovrstno. Izpostavila je še številna druga znanja in potenciale, ki jim potrebujejo in imajo ženske na kmetijah, si pa želijo več posluha in podpore s strani države.
Ministrica Šinko, ki je danes obljubila podporo pri reševanju odprtih vprašanj, se je po okrogli mizi v Radljah odpravila še na avstrijsko Koroško, kjer se bo seznanila s položajem slovenskih kmetov in delovanjem Kmetijske zadruge Pliberk, srečala pa se bo tudi z župani občin na območju čezmejnega Geoparka Karavanke.
