V treh prostorih poslopja OŠ Franja Goloba na Prevaljah je Zavod za varstvo pri delu v februarju in marcu izvajal meritve koncentracij radioaktivnega plina radona. Gre za nevaren plin, ki povzroča pljučnega raka in številne druge ogrožujoče bolezni, meritve pa v poslopju izvajajo obdobno že skoraj 2 desetletji. Letos so se za ponovno meritev odločili, ker je raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje pokazala nenavaden porast astme pri otrocih.
Prisotnost radona so preverjali v pritličju starega dela šole. Povprečna vrednost radona v prvi učilnici ob knjižnici znašala 2963 Bqm-3, v drugi učilnici ob knjižnici 1486 Bqm-3 in v prvem razredu, prej igralnici vrtca, 532 Bqm-3. Koncentracije so močno presegle poprečne vrednosti izmerjene v letu 2013 po končani energetski sanaciji. Takrat so meritve pokazale vrednosti okrog 450 Bqm-3. Referenčna vrednost v predpisih je sicer 300 Bqm-3. Nazadnje so bile tako visoke vrednosti izmerjene v letu 2010, pred sanacijo.
Težave s povišanimi vrednostmi radona se sicer na prevaljski šoli pojavljajo že dalj časa. Prve meritve so potekale že leta 1999 v starem delu šole, kjer stavba ni podkletena. Leta 2002 je bil nameščen prezračevalnik, da izsesava zrak. Leto kasneje so bile spet opravljene meritve, ki so pokazale, da je v treh učilnicah še vedno povišana vrednost radona, v vseh ostalih pa je v mejah normale. Meritve so se opravljale še v letu 2007, takrat je bil plin prisoten še v dveh učilnicah. Naredilo se je še dodatno prezračevanje za tri učilnice. Otroci v teh prostorih ne smejo biti več kot 800 ur letno. Meritve, opravljene med 28. februarjem 2013 in 16. aprilom 2013 niso presegale dovoljenih mej za delovno okolje.
Zaradi preseganja referenčne vrednosti v dveh učilnicah je inšpektor sredi maja opravil nov inšpekcijski pregled in ravnateljico seznanil z vrednostmi. Opozoril je, da je potrebno nadaljevati z merjenji, preveriti možnosti skrajšanja časa zadrževanja v teh dveh prostorih in vse prostore redno prezračevati. Inšpektor je predlagal še sodelovanje z ustreznim strokovnjakom gradbene fizike ter preizkus učinkovitosti sistema za odsesavanje radona izpod učilnic, tesnjenje, moč ventilatorja in podobno.
“Najprej moramo poiskati, kje je napaka, da sistem izsesavanja zraka in prezračevanje ne deluje ustrezno in nato to sanirati. Ukrepe izvajamo v sodelovanju z občino Prevalje. Sanacija bo opravljena do začetka novega šolskega leta,” pojasnjuje ravnateljica Mira Hancman.
Po pojasnila smo se obrnili tudi na Občino Prevalje, vendar do zaključka redakcije njihovega odgovora še nismo prejeli. Objavili ga bomo takoj, ko ga dobimo.
Medtem v istih prostorih opravljajo ponovne meritve med 14. 5. in 30. 6., v jesenskem času pa jih bodo še enkrat ponovili. Z ročnimi merilniki bodo merili prisotnost radona tudi v mesecu juliju in avgustu.
Priporočilo ICRP (International Commission on Radiological Protection) dovoljuje koncentracijo radona v zraku bivalnega okolja od 200 do 600 Bqm-3 in od 500 do 1500 Bqm-3 v delovnem okolju, slovenski nacionalni radonski program pa določa referenčno raven povprečne letne koncentracije radona v zaprtih bivalnih in delovnih prostorih 300 Bqm-3. Koroška sicer ne spada med območja, kjer je zaradi sestave in geološke strukture tal mogoče pričakovati, da letno povprečje koncentracije radona v zaprtih prostorih presega referenčno vrednost. Uprava RS za varstvo pred sevanji sicer izvaja sistematične meritve v naključno izbranih objektih po vsej Sloveniji. V primerih, kadar so prekoračene vrednosti v objektih, kjer se zadržujejo otroci, stroške ukrepov za odpravo sevanja pokrije država.
Od kod pride radon v prostor in zakaj je nevaren?
Radon nastaja pri radioaktivnem razpadu radija v zemeljski skorji in prodira na površje. Na prostem se hitro dvigne v višje ležeče sloje atmosfere, v zaprtih prostorih pa se akumulira in lahko doseže zelo visoke koncentracije. Čeprav je radon radioaktiven, pravzaprav ne predstavlja velike nevarnosti za človeka. Skupaj z zrakom ga sicer vdihnemo, vendar ga kot plin tudi izdihnemo. Drugače pa je z njegovimi kratkoživimi razpadni produkti, ki so vedno prisotni v zraku skupaj z radonom. Kot aerosole jih namreč pljuča odfiltrirajo od vdihanega zraka. Na steni dihalnih poti, kjer so se usedli, razpadajo in nastali delci alfa napadajo okoliško tkivo ter ga poškodujejo. Te poškodbe so lahko tako resne, da vodijo do nastanka raka. Ocenjujejo, da je vsak deseti rak na pljučih posledica radona oziroma njegovih razpadnih produktov. Na koncentracijo radona v zraku zaprtega prostora odločilno vplivajo:
- značilnosti tal (vsebnost urana, poroznost, tektonski prelomi), na katerih stavba stoji
- velikost, oblika, vrsta in starost stavbe ter kakovost njene izgradnje
Visoke koncentracije radona v zaprtih prostorih lahko pričakujemo predvsem na področjih, kjer so tla porozna in zato dobro prepustna za radon. To so predvsem kraška tla in prodnate podlage.
