Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides stavka od 15. januarja. Med drugim zahtevajo ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.
Po več pogajalskih sejah z vladno stranjo, ki bistvenega napredka niso prinesle, je glavni stavkovni odbor Fidesa na seji 30. januarja soglasno sprejel sklep, da vodstvom zdravstvenih zavodov predajo preklice soglasij za nadurno delo.
Zdravniki brez podpisanih soglasij bodo delali do 48 ur na teden
Zdravniki so v naslednjih dneh nato začeli vodstvom javnih zdravstvenih zavodov sporočati, da soglasja umikajo. V Fidesu so večkrat ocenili, da se je za umik odločila več kot polovica slovenskih zdravnic in zdravnikov. Na ministrstvu za zdravje pa so pred dnevi navedli, da je v bolnišnicah soglasja umaknilo približno 30, v zdravstvenih domovih pa okoli 20 odstotkov zdravnikov.
Zdravniki bodo po uveljavitvi umikov soglasij – večinoma se bo to zgodilo v petek – po besedah predsednika Fidesa Damjana Polha delali največ 48 ur na teden, kar pomeni do največ 8 nadur. Prav tako ne bodo delali več kot 16 ur neprekinjeno. “To je povsem v skladu z evropsko direktivo o delovnem času,” je pojasnil.
Nekatera vodstva zdravstvenih ustanov so kot protiukrep zdravnikom preklicala soglasja za delo pri drugih izvajalcih. Nekateri pa se za ta korak niso odločili. Vrstila so se namreč opozorila, da številni zdravniki dodatno delajo tudi v javnih ustanovah in s tem omogočajo njihovo delovanje. Ob preklicih soglasij za delo drugje bi bile tako oškodovane nekatere predvsem manjše bolnišnice, pa tudi nekateri zdravstveni domovi.
Na eni strani svarila pred zapiranjem porodnišnic, na drugi zagotovila o neprekinjeni oskrbi
Predsednik odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo pri zdravniški zbornici Boštjan Kersnič, sicer v. d. strokovnega direktorja novomeške bolnišnice, je po sestanku s strokovnimi direktorji bolnišnic 13. februarja opozoril, da se bodo ob doslednem upoštevanju omejitev delovne zakonodaje ob umikih soglasij zdravnikov za nadurno delo zapirali pediatrični oddelki in posamezne porodnišnice.
Vodstva zdravstvenih ustanov so nato načrte dela za čas po 1. marcu ministrstvu za zdravje predstavila na sestanku 22. februarja. Po besedah vodstev javnih bolnišnic neprekinjeno zdravstveno varstvo ne bo ogroženo, bodo pa odpadale nekatere nenujne zdravstvene storitve.
V celjski bolnišnici bodo denimo od marca, ko v veljavo stopijo umiki soglasij za nadurno delo, po besedah direktorja Dragana Kovačića morali zmanjšati operativni program in elektivne ambulante, kjer se bodo izpadi “kazali v desetinah odstotkov”. Pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva pa posebnih težav v marcu ne pričakujejo. “Pomirjam ljudi – tisti z urgentnimi stanji, obolenji in zaščitene skupine bodo ustrezno obravnavani,” je zagotovil po sestanku na ministrstvu.
Vlada vodstvom bolnišnic predstavila predloge ukrepov za zaščito javnega zdravstvenega sistema
Vlada je na seji minuli ponedeljek predstavila predloge ukrepov, namenjene vodstvom zdravstvenim ustanov za zagotavljanje delovanja zdravstvenega sistema po uveljavitvi umikov soglasij za nadurno delo. Na podlagi predlogov ukrepov bodo lahko direktorji preverili utemeljenost posameznih oblik dela, denimo izmenskega dela, dežurstev in stalne pripravljenosti, s katerimi zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.
V praksi po besedah državnega sekretarja to pomeni, da bodo lahko tam, kjer zaradi nezadostnega števila zdravnikov ne bo mogoče ohraniti trenutnih oblik dela, zdravnike razporedili v izmensko delo.
Če je obremenitev nekega dežurnega mesta v določeni bolnišnici taka, da ne presega 25 odstotkov obremenitev v rednem delovnem času, bodo lahko direktorji po presoji s strokovnimi sodelavci za taka mesta organizirali pripravljenost na domu, s tem pa znižali obremenitve za zdravnike. Izvajalci službe nujne medicinske pomoči (NMP) pa bodo lahko v primeru nezmožnosti zagotavljanja NMP organizirali skupno dežurno mesto.
Prav tako je vlada sprejela usmeritve glede preklicev soglasij zdravnikom za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti.
Fides očita nezakonitost predlogov ukrepov, ministrstvo očitke zavrača
V sindikatu Fides so prepričani, da vladni predlogi ukrepov kažejo na veliko nepoznavanje situacije v zdravstvu. Uveljavljanje izmenskega dela vidijo kot pravno izjemno težek in hkrati za bolnike nevaren poseg v organizacijo dela, so zapisali v odzivu.
Prav tako so zatrdili, da nekatere vladne ideje oziroma predstavljene rešitve temeljijo na določbah pravilnika o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva, ki pa je na podlagi dogovora Fidesa z vlado prenehal veljati v letu 2017 in torej ne more več predstavljati pravne podlage za, denimo, organizacijo stalne pripravljenosti. To po navedbah sindikata pomeni, da bi bila takšna ravnanja delodajalcev nezakonita.
A vlada trdi, da predloge ukrepov ni pripravljala na osnovi pravilnika iz leta 2017, je pa iz njega uporabila del, ki govori o maksimalni obremenitvi, do katere je še dopustno napotiti zdravnika na pripravljenost na domu (do 25 odstotkov). Ta številka je namreč nastala na osnovi stroke in izkušenj, zato so jo porabili tudi v ukrepih, so na ministrstvu za zdravje zatrdili za STA.
Ob tem so poudarili, da ne gre za ukrepe, ki bi kakorkoli spreminjali obstoječo zakonodajo in obstoječa pravila, pač pa gre le za povzetke zakonov z razlagami, ki lahko pomagajo direktorjem pri organizaciji dela. Vse, kar je zapisano v predlogih, je nastalo na osnovi veljavne zakonodaje – zakona o zdravstveni dejavnosti, zakona o zdravniški službi, zakona o delovnih razmerjih in zakona o stavki, so še poudarili.
Vir: STA
