V naravnem okolju vse več nedovoljenih voženj z motornimi vozili, obeta se prenova zakonodaje

Vožnja z motornimi vozili, kot so motorne sani, štirikolesniki in kros motorji, v naravnem okolju negativno vpliva na živalski in rastlinski svet, ob tem pa je nemalokrat zelo moteča tudi za pohodnike, lovce, naravovarstvenike in druge obiskovalce narave. Letošnjo zimo, ki je v višje ležečih območjih nasula veliko snega, je marsikje še posebej pereča problematika voženj z motornimi sanmi.

Področje ureja zakon o ohranjanju narave, ki med drugim navaja, da je v naravnem okolju prepovedano voziti, ustaviti, parkirati ali organizirati vožnje z vozili na motorni ali drug lasten pogon vozila, razen za nekatere službe in dejavnosti.

Za kršitev zakona je predpisana globa. Najnižja za posameznika je 40 evrov, za pravno osebo pa 1000 evrov. V nekateri primerih je možen tudi zaseg vozila. Nadzor izvajajo inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, pa tudi gozdarski, lovski, ribiški in kmetijski inšpektorji. Poleg tega lahko tudi naravovarstveni nadzorniki samostojno vodijo postopek in odločajo o prekrških v zvezi z vožnjo v naravnem okolju. Nadzor izvajajo tudi policisti.

Biolog Matjaž Jež: Hrup živali ubija, z vožnjami se uničuje vegetacija

Da je problematika voženj v naravnem okolju velika, opozarjajo naravovarstveniki. “To je zelo resen problem, spremljam ga že iz začetka 80. let prejšnjega stoletja, ko se je s tem v Sloveniji in na Pohorju tudi začelo,” je za STA dejal nekdanji vodja mariborske območne enote Zavoda RS za varstvo narave in ustanovitelj Društva narava Pohorja Matjaž Jež.

Po njegovih besedah je bilo doslej več poskusov, tudi zelo dobro strokovno utemeljenih, da bi se stvari na zakonodajni ravni uspešno zaključile, a zaenkrat še ni bilo pravega učinka. “Nadzora v naravi je daleč premalo,” meni Jež.

Po njegovih besedah je hrup, ki ga vozila povzročajo, pravi morilec živali. “Zaradi hrupa živali bežijo in če se to zgodi večkrat zaporedoma, so v stalnem stresu, stalnem bežanju. To pa pomeni izgubo dragocene energije, ki jo v zimskem času izjemno težko nadoknadijo. Živali v takih razmerah hirajo in zato prihaja do dodatnega, čisto nepotrebnega zimskega pogina,” je razmere v zimskem času opisal Jež.

V poletnem času se to nekoliko manj pozna, ampak učinek bežanja in stresa je tudi takrat enak. Pri rastlinah je nekoliko drugače. Vožnje motornih vozil povzročajo fizično uničevanje vegetacijske površine, pojavi se gola zemlja, kar predstavlja začetek novih erozijskih procesov, je pojasnil.

Še posebej ga skrbijo razmere na domačem Pohorju, ki s svojimi geografskimi značilnostmi omogoča, da se ljudje lahko vozijo skoraj povsod. Ob tem na Pohorju poleti opaža tudi veliko motoristov iz sosednje Avstrije.

Ministrstvo za okolje in prostor pripravlja novelo zakona o ohranjanju narave

Medtem se, kot kaže, obeta nekaj sprememb zakonodaje. Na ministrstvu za okolje in prostor so za STA pojasnili, da bo predvidoma do konca leta pripravljena novela zakona o ohranjanju narave, ki bo med drugim naslovila tudi problematiko voženj z motornimi vozili v naravnem okolju.

“Z namenom večje učinkovitosti nadzora načrtujemo zlasti razširitev pristojnosti za nadzor nad tovrstnimi kršitvami ter uskladitev oziroma zvišanje glob na tem področju. Na podlagi vseh dosedanjih razprav in odzivov s terena ugotavljamo, da je omenjena problematika večplastna, saj se tiče tako turizma, športa in rekreacije, prometa, kakor tudi varovanja kmetijskih zemljišč in gozdov,” so navedli na ministrstvu za okolje in prostor.

Inšpektorat za okolje in prostor meni, da bi učinkovitejši nadzor vožnje v naravi in sankcioniranje lahko dosegli, če bi bilo mogoče štirikolesnike in kros motorje prepoznati z registrskimi oznakami. To pomeni, da bi zakonodaja predpisala obvezno registracijo, in ne le evidence teh vozil, kot je to zdaj. V prihodnjih spremembah zakonodaje bi bilo smiselno razmisliti tudi o pooblastilih za uporabo modernejših metod nadzora, na primer z droni, menijo na inšpektoratu.

Na okoljskem ministrstvu pa so opozorili še, da je poseben medresorski izziv tudi umeščanje ustreznih poligonov, na katere bi se usmerjalo voznike tovrstnih vozil, s čimer bi se posredno zmanjšal obseg voženj v naravi.

To je v pogovoru za STA izpostavil tudi župan Občine Ribnica na Pohorju Srečko Geč, ki je spomnil, da če lahko posamezniki pri nas ta vozila kupijo, potem naj se jim tudi omogoči, da se bodo lahko vozili. Župani se po njegovih besedah zavzemajo za ureditev področja, da bi se torej določila in označila območja, kjer bi bile vožnje s temi vozili mogoče. Sam med drugim pozimi možnost vidi v nekaterih gozdnih vlakah in cestah, ki pozimi niso plužene.

Policisti lani obravnavali 549 kršitev, nadzor razmeroma težaven

Da se problematika zadnja leta stopnjuje, kažejo tudi podatki policije. Policisti so po vsej državi lani zaznali 549 kršitev zakona o ohranjanju narave, ki so bile povezane z vožnjo v naravnem okolju. To je največ v zadnjih petih letih. Najmanj tovrstnih kršitev so v zadnjih petih letih zaznali leta 2016, in sicer 387. Največ kršitev obravnavajo policisti ljubljanske in mariborske policijske uprave.

Ob tem so na Generalni policijski upravi za STA navedli, da policisti naloge na tem področju izvajajo skozi vse leto in da nadzor izvajajo tako med opravljanjem rednega dela kot tudi skozi različne oblike poostrenih nadzorov, pri katerih sodelujejo s predstavniki različnih
inšpekcijskih služb, lovci in drugimi.

Se pa vsi, ki opravljajo nadzor, soočajo s težavami pri nadzoru, in sicer zaradi težav pri identifikaciji in ustavitvi vozil, pogosto pa tudi agresivnosti in nasilnosti voznikov, pa so glede na zbrane odzive še izpostavili na okoljskem ministrstvu.

Piše Vesna Pušnik Brezovnik