Kot je na današnji novinarski konferenci podarila predsednica MSS Eva Kotnik, si kot glavni sogovornik za področje mladih vselej prizadevajo za tvorno sodelovanje z vsako vlado, a žal pogosto naletijo na neodzivnost in pomanjkanje posluha. Zato ob današnjem mednarodnem dnevu mladih ponovno opozarjajo na pomen vključevanja in nujnost izpolnjevanja obljub, ki so jim bile dane, je dejala.
Po njenih besedah verjamejo, da je mladinska participacija temelj vsake sodobne in vključujoče družbe, kljub njihovim aktivnim prizadevanjem Slovenija na tem področju še precej zaostaja za mednarodnimi standardi in sodobnimi procesi. Ob tem je omenila proces priprave predloga resolucije o nacionalnem programa za mladino, ki se je po njenih besedah izkazal za “eno veliko razočaranje”, saj predlogi, ki jih podal MSS, niso bili upoštevani. Tudi nedavna sprememba zakona o mladinskih svetih, ki naj bi mladim omogočila večjo vlogo pri odločanju, po besedah predsednice MSS ni zadostna.
“Mladi se pri vsem tem sprašujemo, ali je vladi sploh mar za to, ali prepoznava pomen vključevanja in participacije mladih in kaj je pravzaprav pripravljena storiti za to, da se to izboljša,” je dejala. Predsedniku vlade Robertu Golobu, ki je ob začetku mandata mlade označil kot prioriteto, je očitala neodzivnost, saj od njega še vedno niso prejeli termina za srečanje. “To samo še dodatno potrjuje, da predsednik vlade v medijih le prikazuje, da smo mladi pomembni, kar pa se žal ne odraža v praksi,” je kritična Kotnik.
Vladi je očitala nespoštovanje lastnih zavez in očitno pomanjkanje zanimanja za mladinska vprašanja. “Postaja jasno, da mladi nismo dovolj visoko na agendi trenutne vlade in ravno zaradi vseh teh neizpolnjenih obljub mladi ne zaupamo več vladi, da so njeni nameni glede mladih resnični in da smo resnično prioriteta,” je še poudarila. “Mladim je dovolj, čas je za dejanja,” je še izpostavila in dodala, da zato pozivajo vlado s premierjem na čelu, da se čim prej sestane z njimi, zagotovi redna srečanja s predstavniki mladih ter sprejme smernice za boljše vključevanje in participacijo mladih.
Da vlada v procese odločanja ne vključuje organiziranih predstavnikov mladih, ki so zavezani k sistematičnemu oblikovanju in zagovarjanju skupnih stališč vseh mladih iz Slovenije, pa je dejal podpredsednik za mednarodno sodelovanje pri MSS Žiga Ciglarič. “Sicer smo priča medijskemu prikazovanju, da temu ni tako, ampak se vse prepogosto za mnenje sprašuje naključne mlade na ulici ali pa tiste, ki so aktivni v preferiranih političnih vrstah,” je poudaril.
Po njegovih besedah namesto napredka opažajo nazadovanje v vključevanju predstavnikov mladih tudi na področju mednarodnih zadev. Kot pravi, med drugim nazaduje tudi program mladinskega delegata pri Organizaciji Združenih narodov, MSS pa si je primoran tudi sam utirati pot v sodelovanju z Evropsko komisijo in Svetom Evrope.
Aktualni mladinski delegat pri ZN Max Davidović pa je pojasnil, da je tema tokratnega mednarodnega dneva mladih digitalizacija, ki poudarja ključno povezavo med digitalizacijo in pospeševanjem napredka pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Ker so mladi primarni uporabniki in potrošniki digitalnega sveta, morajo biti v prihodnje bolj vključeni v procese ustvarjanja in implementacije regulative na tem področju, je opozoril.
Že spomladi so opozorili na dejstvo, da naj bi bili mladi v letih 2024 in 2025 postavljeni kot proračunska prioriteta. Vendar pa to po njihovi oceni ni razvidno na nobenem od področij, ki se tičejo mladinske problematike.
Stanovanjska problematika najbolj pereča
Stanovanjsko problematiko so predstavili kot najbolj perečo problematiko mladih. Pri tem so se naslonili na statistične podatke, da so se cene nepremičnin na ravni celotne države od leta 2015 do leta 2022 zvišale za več kot 90 odstotkov. To je ob veliko nižji rasti dohodkov še toliko bolj zaskrbljujoče, so dodali.
Državni statistični urad je ob mednarodnem dnevu navedel, da so se mladi v Sloveniji lani odselili od staršev povprečno pri 29,1 leta starosti. Pri višji starosti so se odselili le v šestih državah EU. Najvišja povprečna starost ob odselitvi je bila na Hrvaškem, kjer je znašala 31,8 leta, najnižja pa na Finskem, kjer je znašala 21,4 leta.
Povprečna mesečna neto plača starih od 15 do 24 let je bila oktobra lani za 27,9 odstotka nižja od povprečne plače vseh zaposlenih. Stopnja delovne aktivnosti je bila med starimi od 15 do 24 let lani sicer 32,6-odstotna, kar je bilo 2,6 odstotne točke pod povprečjem EU. Najvišjo so izmerili na Nizozemskem, najnižjo pa v Grčiji.
Nižja od povprečja EU je bila tudi stopnja brezposelnosti med mladimi. Znašala je 9,9 odstotka, kar je 4,6 odstotne točke manj od povprečja EU. V Nemčiji je bila najnižja, v Španiji pa najvišja.
Generalna skupščina Združenih narodov je 12. avgust razglasila za mednarodni dan mladih leta 1999. Tako je želela dati priložnost mladim, da opozorijo na svoj položaj, vlogo in težave, ki jih imajo.
Vir: STA
