V Mežico je na pomoč pri odpravljanju posledic naravne nesreče priskočilo veliko vojakov. Po podatkih občinske civilne zaščite je v mežiški osnovni šoli nastanjenih sto slovenskih vojakov, nastanjeni so še vojaki iz Severne Makedonije, Srbije in BiH. Prostore šole bodo izpraznili do 24. avgusta, da bodo lahko šolo pripravili na pouk, je danes občinskim svetnikom povedal strokovni sodelavec civilne zaščite Občine Mežica Nenad Donau.
Poleg tega so vojaki Slovenske vojske nastanjeni tudi v posebni samooskrbni bazi nad Mežico, a podatkov o številu teh vojakov pri civilni zaščiti nimajo. Vojaki iz Mežice odhajajo na pomoč tudi v druge prizadete kraje, v Mežici pa so skupaj z makedonskimi vojaki postavili tudi most čez reko Mežo. Narasla reka je namreč v ujmi odnesla vse tamkajšnje mostove, razen ene brvi, in poškodovala pet hiš, osem pa je delno poškodovanih in še potrebujejo pregled stroke.
Glavna prioriteta občine je vsem, ki so zaradi ujme izseljeni iz svojih bivališč, poiskati nastanitve, je danes dejal župan Maze. Svetnikom je pojasnil, da so jim dali na voljo svoji dve občinski stanovanji, a sta ti v 5. nadstropju in zato za starejše neprimerni. Glede ostalih možnosti in razpoložljivih stanovanj pa je dejal, da je te zadeve prevzela vlada, zato sam kaj več ne more povedati. Donau je sicer dejal, da imajo vsi razseljeni urejeno začasno nastanitev.
Zelo veliko škode je v ujmi utrpelo tudi gospodarstvo v mežiški občini, veliko je tudi poškodovanih cest. Glavna cesta proti Prevaljam je še vedno prevozna samo za intervencijska vozila in tista, namenjena sanaciji razmer na cestah, zato ves ostali promet med Mežico in Prevaljami usmerjajo na mejni prehod Reht v Avstrijo, mimo Pliberka in nazaj proti mejnemu prehodi Holmec. Cesta iz Mežice do Črne je prevozna.
V občini je evidentiranih 22 plazov oz. posedov, precejšnjo težavo predstavlja poškodovana plinska napeljava. Po županovih besedah so bili vsi vključeni v reševanje tega problema danes na terenu in so ugotovili, da so napeljave uničene, za sanacijo pa je treba najprej pripraviti projekt. Sicer pa je župan med nujne ukrepe v občini izpostavil tudi čimprejšnjo sanacijo struge reke Meže. V občini bodo izvedli tudi več analiz tal.
Na današnji izredni seji, na kateri je bil del svetnikov tudi kritičen do nekaterih odločitev ali nesprejetih odločitev civilne zaščite, je Donau uvodoma izpostavil “zelo velike izzive”, s katerimi so se soočali. To so bili pretrgane prometne poti, odsotnost signala mobilne telefonije, deloval je samo operater Telemach, porušeni mostovi in nedelovanje ali slabo delovanje repetitorjev. Izpostavil je tudi, da so se po pomoč k njim obračali tudi številni prebivalci sosednje Črne in Žerjava.
Ocenil je, da so zadeve obvladovali vse od začetka in da so zadeve tudi zdaj pod nadzorom, čeprav se del svetnikov s tem ni strinjal. Je pa poveljnik občinske civilne zaščite Igor Pšeničnik poudaril, da so po vsem dogajanju izredno utrujeni in da občane prosijo za razumevanje. Sam je denimo v enem dnevu na telefon prejel tudi 870 klicev.
Na seji so sicer poudarili pomen vsakršne pomoči, ki so jo prejeli, tudi pomoči kmetov, lastnikov gradbene mehanizacije, domačih in gasilcev od drugod, domačinov, šolarjev ter številnih drugih prostovoljcev. Po nekaterih začetnih težavah v koordinaciji je župan za to 8. avgusta pooblastil občinskega svetnika Luko Krofa, ki je svetnikom danes predstavil, kako je potekala koordinacija. Skupno so s prostovoljci izvedli 209 akcij, za katere so potrebovali 1181 posameznikov delovne sile.
Po bitki so vsi generali- za največje se imajo tisti, katere je bilo med bitko najbolj strah. A so tisti svetniki, kateri so sedaj nezadovolni ob zvoku siren za elementarno nesrečo dali predloge, katere sedaj smatrajo za potrebne ali nepotrebne na mizo in zastavili svoje ime, da bi se jih izvedlo/preprečilo? Ali pa so se poskrili na višje ležeče lokacije, počakali da vode odtečejo in sedaj pametujejo? Stvar je bila popolnoma enaka leta 1996, ko je gorela deponija na Glančniku. Ko so se sprejemale smernice za ukrepanje vsi tiho kot riti…