Kot ugotavljajo v Združenju mestnih občin Slovenije se prek povprečnine mestnim občinam namreč povrne zgolj 70 odstotkov stroškov za izvajanje zakonsko določenih nalog. Trenutni sistem financiranja po njihovi oceni ne upošteva posebnega položaja mestnih občin. Ta med drugim ne upošteva, da imajo te občine večji nabor javnih storitev, ki jih mestne občine zagotavljajo tudi za širšo regijo, zaradi česar imajo večje število javnih uslužbencev.
“V primerih povišanja plač javnih uslužbencev nosijo tako mestne občine nesorazmerno večje finančne breme, ki se ne povrne preko povprečnine. Tak primer je tudi nedavni dogovor o povišanju plač pomočnicam vzgojiteljic v vrtcih, kjer mestne občine niso bile vključene v pogajanja, soočiti pa se morajo s finančnimi posledicami,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Mestni župani ugotavljajo, da vlada ni odgovorila na poziv združenja, da iz državnih sredstev pokrije stroške vseh povišanj plač, ki so oziroma bodo nastali po 1. januarju 2023. Ker mestne občine nimajo proračunskih sredstev za pokritje višjih stroškov delovanja vrtcev, se bodo cene vrtcev zvišale med 14 in 17 odstotki.
V posamičnih primerih bodo lahko podražitve še višje, saj so cene vrtcev v nekaterih mestnih občinah nespremenjene že več let. Po ocenah bo to za starše pomenilo v povprečju med devet in 12 odstotki višje plačilo, ki je sicer odvisno od skupnih družinskih prihodkov. Povišanja cen bodo obravnavali občinski oziroma mestni sveti, ponekod že v začetku februarja.
Na seji so župani obravnavali tudi izvajanje mehanizma CTN, ki zagotavlja evropska in državna sredstva mestnim občinam za projekte trajnostnega urbanega razvoja. Mehanizem CTN se je v finančnem obdobju 2014-2020 izkazal kot primer dobre prakse in se bo nadaljeval tudi v obdobju 2021-2027, ko bo za 12 mestnih občin na voljo približno 166 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Med drugimi zadevami so župani obravnavali področje digitalnega razvoja občin, kjer je bilo v letu 2022 vzpostavljeno dobro sodelovanje s službo vlade za digitalno preobrazbo.
