Od žensk, ki so v Sloveniji rodile v lanskem letu, so bile tiste, ki so v tem letu rodile prvič, v povprečju najmlajše v koroški statistični regiji. Bile so povprečno 2,2 leta mlajše od tistih iz obalno-kraške regije, ki so bile v povprečju najstarejše, ugotavljajo v republiškem statističnem uradu (Surs).
Povprečna starost matere ob rojstvu katerega koli otroka po vrsti je v 2019 v vseh regijah presegla 30 let. V povprečju najvišja je bila v osrednjem in jugozahodnem delu Slovenije (31,5 leta ali več). Na ravni regij je bila povprečno najvišja v osrednjeslovenski statistični regiji in v obalno-kraški (31,8 leta), sledila je goriška regija (31,5 leta).
Najnižja ne glede na vrstni red otroka pa je bila v koroški regiji (30 let). Delež mater, mlajših od 20 let, je bil najvišji v jugovzhodni Sloveniji (3,2 odstotka), drugi najvišji pa v posavski (2,2 odstotka). V obeh omenjenih regijah sta bila v letu 2019 najvišja tudi deleža žensk, ki so rodile tretjega ali otroka višjega reda.
Osnovni kazalnik rodnosti pove, koliko otrok se rodi v posameznem letu na tisoč prebivalcev. V Sloveniji je bila v letu 2019 vrednost tega kazalnika najvišja v statistični regiji jugovzhodna Slovenija: skoraj 11 otrok na tisoč prebivalcev. Tretja najvišja je bila v sosednji posavski regiji.
V obeh navedenih regijah je bila tudi celotna stopnja rodnosti precej višja od slovenskega povprečja, ki je pri 1,61. V jugovzhodni Sloveniji je bila ta stopnja 1,93, v posavski pa 1,85. Najmanj otrok na tisoč prebivalcev, in sicer osem, se je lani rodilo v zasavski in v obalno-kraški regiji.
Med podatki o rojenih je regionalna raznolikost Slovenije najizrazitejša pri deležu otrok, katerih matere so ob njihovem rojstvu neporočene. V letu 2019 je bila prva po vrednosti tega podatka koroška (70 odstotkov), druga pomurska (68 odstotkov), zadnja pa goriška statistična regija (49 odstotkov). V severovzhodnih delih Slovenije, še zlasti v koroški statistični regiji, so bili ti deleži najvišji že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, so še ugotovili v Sursu.
