Papež je v vsakoletni poslanici ob svetovnem dnevu miru pozval k premisleku “o bistvenem zmanjšanju, če ne kar o popolni oprostitvi mednarodnega dolga, ki bremeni usodo mnogih narodov”. “S priznanjem ekološkega dolga naj bi se najbogatejše države čutile poklicane storiti vse za oprostitev dolgov tistim državam, ki niso sposobne vrniti tega, kar dolgujejo,” je zapisal.
Izrazil je potrebo po trdni zavezi “za spodbujanje spoštovanja dostojanstva človekovega življenja od spočetja do naravne smrti, da bi sleherni mogel ljubiti svoje življenje in z upanjem gledati na prihodnost ter si želel razvoj in srečo zase in za svoje otroke”. “Brez upanja v življenje se v srcih mlajših namreč težko porodi želja po rojevanju novih življenj,” je zapisal.
Pozval je tudi, naj se določen “nespremenljiv odstotek denarja, ki ga vlagamo v oboroževanje, uporabi za oblikovanje svetovnega sklada, ki bo dokončno odpravil lakoto in v najbolj revnih državah omogočil izobraževalne dejavnosti, ki bodo namenjene spodbujanju trajnostnega razvoja in boju proti podnebnim spremembam”.
“Za tiste, ki se bodo prek predlaganih dejanj podali na pot upanja, se bo dolgo zaželeni cilj miru približal. Naj bo leto 2025 leto, v katerem se bo krepil mir. Tisti pravi in trajen mir, ki se ne ustavi pri zvijačnih pravnih prepirih in na mizah človeških kompromisov,” je še dodal papež.
Svetovni dan miru je Cerkev uvedla na pobudo papeža Pavla VI. Poslanico, ki jo papež ob tej priložnosti napiše na posebej izbrano temo, Vatikan vsako leto pošlje na zunanja ministrstva po vsem svetu.
Vir: STA
