GZS pozitivno ocenjuje rešitev pri kriznem dodatku, saj po njihovem odpravlja neenakosti med delavci, ki so pri decembrski plači prejeli plačilo za poslovno uspešnost in zato niso bili upravičeni do kriznega dodatka. Kot dobrodošel ukrep v osmem protikoronskem zakonu ocenjujejo tudi podaljšanje ukrepa čakanja na delo, so zapisali v sporočilu za javnost.
Toda zakon medtem po navedbah zbornice ne prinaša pričakovanih rešitev na nekaterih drugih področjih, za katere se je zavzemala GZS in “so zelo pomembna za ohranitev vitalne moči slovenskega gospodarstva”.
Ureditev povračila pri minimalni plači tako po navedbah GZS ni v skladu s pričakovanji gospodarstva, saj v manjšem odstotku blaži povišane stroške dela, kot je gospodarstvo pričakovalo in kot bi bilo potrebno za ohranjanje delovnih mest. “V zaostrenih gospodarskih razmerah, ko šteje vsako podjetje in vsako delovno mesto, je GZS pričakovala višjo subvencijo, in sicer v višini 70 evrov na prejemnika minimalne plače, zagotovljeno trajanje ukrepa do konca leta ter črtanje dodatnih pogojev, ki omejujejo koriščenje te pomoči,” so poudarili in dodali, da bi finančni učinek predloga znašal 55 milijonov evrov za celotno leto.
Zakonodajalec pa je subvencijo omejil zgolj na šest mesecev, kar pomeni 20 milijonov evrov povračila delodajalcem oz. kritje le 30 odstotkov nastalega višjega stroška dela zaradi dviga minimalne plače na letni ravni. V zbornici pričakujejo, da bo ukrep v naslednjem paketu, torej v devet protikoronskem zakonu, podaljšan tudi v drugo polovico letošnjega leta.
Pri ukrepu skrajšanega delovnega časa ni bil upoštevan predlog prilagoditve kriterija upravičenosti ter ugodnejše obravnave delodajalcev, ki ne smejo poslovati zaradi ukrepov vlade pri ukrepu čakanja na delo. Obe predlagani spremembi bi podjetjem dali fleksibilnost, ki je v sedanjih gospodarskih razmerah tako potrebna, poudarjajo v GZS.
Ukrep kratkotrajne bolniške odsotnosti je zakonodajalec podaljšal do konca leta 2021, vendar brez predstavitve analize učinkov, opozarjajo v zbornici. “Ko je bil lani tak ukrep prvič sprejet, se je predlagatelj tega ukrepa zavezal, da bo analizo predstavil že konec leta, vsekakor pa pred morebitnim podaljšanjem ukrepa. Ker se to ni zgodilo, je GZS predlagala, da bi ukrep veljal do 30. aprila 2021, z možnostjo, da ga vlada s sklepom podaljša. GZS je to argumentirala z dejstvom, da gre za interventni ukrep, zato naj bi bilo trajanje ukrepa kratkotrajnih bolniških odsotnosti povezano s pričakovanim trajanjem epidemije,” so pojasnili.
GZS pričakuje, da bo vlada manjkajoče ukrepe naslovila v devetem interventnem zakonu. Pripravo tega vlada napoveduje še v tem mesecu, GZS pa je pripravljena pomagati pri oblikovanju takšnih ukrepov, ki bodo v čim večji meri upoštevali potrebe gospodarstva in prispevali k temu, da iz krize izidemo v čim boljši kondiciji.
DZ je osmi protikoronski zakon potrdil v torek ponoči, danes pa bo DS odločal o morebitnem odložilnem vetu nanj. S tem bo pospešil postopek uveljavitve zakona, ki prinaša za dodatnih 320 milijonov evrov ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19. Z enakim namenom vlada predlaga, da na zakon ni mogoče razpisati naknadnega zakonodajnega referenduma, zato je kmalu po seji DS pričakovati tudi sklic izredne seje DZ.
