Rezultati poslovanja podjetij v lanskem letu na prizadetih območjih kažejo, da so posledice poplav sicer pustile sled, a bi bili rezultati gotovo slabši brez pomoči države, so zapisali na GZS in spomnili, da je škodo prijavilo okoli 1000 podjetij v skupni vrednosti 384 milijonov evrov.
Na podlagi ankete med prizadetimi podjetji, ki so jo na GZS izvedli junija letos, je 90 odstotkov vprašanih, ki so na anketo odgovorili, sanacijo svojih obratov zaključila relativno hitro po poplavah. Več kot dve tretjini podjetij pa je izpostavilo, da sanacija infrastrukture poteka prepočasi.
Po navedbah GZS jih skrbi predvsem vzdrževanje in čiščenje vodotokov, ki so najšibkejša točka ob morebitni ponovitvi močnega deževja. Med srednjeročnimi predlogi ukrepov za razvoj prizadetih območij pa so na prvo mesto postavili dokončanje 3. razvojne osi, kar je vlada prav tako uvrstila v interventni zakon.
Gospodarstvo na prizadetih območjih je pohvalilo instrument čakanja na delo oziroma skrajšanega delovnega časa, ki ga je uvedel interventni zakon o popoplavni obnovi. Na podlagi te izkušnje je GZS že pred časom pozvala vlado, da je treba te inštrumente sistemsko urediti s posebnim zakonom, kar naj bi pripravljali na ministrstvu za delo.
“Kljub trenutno rekordno nizki brezposelnosti je smisel sistemske ureditve teh inštrumentov priprava na morebitne nove krize. V zadnjih nekaj letih smo morali namreč te inštrumente že trikrat uvesti v okviru izrednih ukrepov: najprej v času covidne krize, leta 2022 zaradi energetske krize in lani zaradi poplav,” so izpostavili na zbornici.
Po podatkih ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport je sicer do konca julija prejelo celotno izplačilo, torej predujem, ki je bil izplačan že lani, ter preostalo vrednost upravičenih sredstev, okoli 250 upravičencev v skupni vrednosti 88 milijonov evrov. Na ministrstvu so dokaze o upravičenosti za povračilo zbirali od februarja do maja. Kot so opozorila ministrstva povzeli na GZS, je še veliko vlog nepopolnih, podjetja pa pozivajo k njihovim dopolnitvam.
Vir: STA
