V tem primeru okužene bolnike obravnavajo enako kot na covidnih oddelkih. Bolniki so izolirani v sobi, od koder jih nato peljejo na posamezne terapije in izvajanje diagnostike. Običajno jih dajo na konec oddelka, poskrbijo za ustrezno dezinfekcijo in prezračevanje prostorov. Vsi zaposleni, ki delajo z njimi, morajo imeti ustrezno zaščito, prav tako so seznanjeni z vsemi procesi, ki so potrebni za ravnanje z okuženimi bolniki, je na novinarski konferenci glede covida-19 povedala predstojnica ljubljanske infekcijske klinike Tatjana Lejko Zupanc.
Tovrstni protokoli po njenih besedah niso enotno predpisani za vse bolnišnice, ampak se te same organizirajo tako, kot je zanje najlažje.
Na ljubljanski infekcijski kliniki tako v primeru, da okužbo potrdijo pri enem ali dveh bolnikih z necovidnega oddelka, bolnika poskušajo premestiti na covidni oddelek, kar je “tudi sicer najboljša možnost”. Če je takih bolnikov več, pa se držijo novega protokola.
Koordinator za covidne bolnišnične postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta, ki je predstavil stanje na covidnih oddelkih, je napovedal, da bodo posteljne zmogljivosti za zdravljenje covida-19 povečevali glede na potrebe in podatke, ki jih bodo prejemali. Pri tem bodo analizirali tudi število obravnavanih pacientov, pri katerih je covid prva diagnoza, in koliko je med sprejetimi takih, ki se okuženi, a se v bolnišnicah zdravijo zaradi drugih bolezni.
Po njegovih podatkih je bilo v sredo na navadnih oddelkih 58 odstotkov takih bolnikov, katerih primarna bolezen je bila covid-19. V začetku januarja je bil ta delež 80-odstoten.
Maja Bratuša, ki je vodila novinarsko konferenco, je ob tem sporočila, da bodo v prihodnje zaradi spremenjenih okoliščin po prihodu omikrona javnost začeli obveščati tudi o tem, kateri pacienti se v bolnišnicah zdravijo zaradi covida in kateri so tam s covidom, a se načeloma zdravijo zaradi drugih težav.
Lejko Zupančeva se je sicer dotaknila tudi razmer v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana. Število okuženih s koronavirusom, ki jih sprejemajo, se povečuje, je dejala. Na covidnih oddelkih imajo trenutno 231 bolnikov, od tega le še 56 na enoti za intenzivno terapiji, kar je “tudi edina svetla točka trenutnega položaja v bolnišnicah”.
Med hospitaliziranimi covidnimi bolniki gre večinoma za starejše bolnike, med katerimi jih večina ni cepljenih proti covidu-19 ali pa so cepljeni samo z dvema odmerkoma. Izjema pa so cepljeni s poživitvenim odmerkom cepiva. Pri tem jo žalosti, da so necepljeni tudi nekateri starejši, ki imajo številne pridružene bolezni in bi bilo cepljenje zanje še posebej smiselno.
Med drugim opažajo, da se ležalne dobe na intenzivnih oddelkih v primeru koronavirusne različice omikron niso skrajšale, tudi zato ker gre večinoma za zelo bolne ljudi. “Na navadnih oddelkih imam pa vtis, da je ležalna doba zelo kratka,” je dejala.
V UKC Ljubljana se trenutno srečujejo predvsem s težavami zaradi pomanjkanja kadra zaradi okužb s koronavirusom. Trenutno je namreč zaradi covida-19 bolniško odsotnih 500 zdravstvenih delavcev, 119 pa jih je dodatno v karanteni zaradi obolelih družinskih članov. Vsi ostali, ki so imeli tvegane tesne stike, hodijo v službo in se testirajo vsak dan. Karanteno zaposlenih so sicer skušali skrajševati s testiranjem po sedmih dneh, a so ugotovili, da so po enem tednu skorajda vsi še vedno pozitivni.
Zaradi pomanjkanja kadra so nekateri programi zmanjšani. “Vsekakor se dela vse, kar je pod stopnjo nujno in zelo hitro. Od ostalih se operira bolnike z rakom, ki imajo prioriteto, nobenih omejitev ni pri pediatriji in v porodnišnici. Ostali posegi pa so zmanjšani na okoli 70 odstotkov,” je dejala.
Težave predstavljajo tudi vdori okužb na redne oddelke, ki jih odkrijejo z rednim testiranjem bolnikov vsaka dva dni.
*V 6. odstavku vesti je bilo na navadnih bolnišničnih oddelkih, ki so primarno zdravljeni zaradi covida-19, 58 odstotkov bolnikov, ki so potrebovali zdravljenje primarno zaradi covidnega obolenja (IN NE 80 odstotkov, kolikor jih je bilo v začetku januarja).
