V srbski prestolnici so zaradi vsakodnevno močno onesnaženega zraka po državi že večkrat potekali protesti, nazadnje v nedeljo. Protestniki so zahtevali konkretne ukrepe države za zmanjšanje onesnaženosti ter opozarjali, da je zrak onesnažen v večini srbskih mest in da državljani niso dovolj obveščeni o njegovi škodljivosti.
Predstavniki oblasti v Srbiji so meteorološke podatke v preteklosti razglašali za lažno propagando ekologov in medijev. Strokovnjaki po drugi strani opozarjajo, da je v zadnjih desetih letih zaradi onesnaženega zraka v Srbiji umrlo več kot 100.000 ljudi, piše beograjski časnik Danas.
Kakovost zraka v Srbiji je še slabša, kot kažejo seznami najbolj onesnaženih mest, je za Danas opozoril Dejan Lekić iz Nacionalne ekološke zveze (NEA). Po njegovih besedah so mesta v Srbiji onesnažena zaradi kombinacije izpustov iz termoenergetskega sektorja, industrije in prometa.
“Češnja na torti so izpusti iz malih kurišč in kotlovnic za ogrevanje. V zadnjem poročilu državne agencije za varstvo okolja, ki je bilo objavljeno leta 2020, piše, da so majhne individualne kurilne naprave prispevale celo več kot 60 odstotkov delcev PM2,5 in več kot 50 odstotkov delcev PM10,” je za časnik pojasnil Lekić.
Po podatkih NEA energetski sektor v Srbiji v zrak izpusti do petkrat več onesnaženih snovi, kot je pričakovati glede na porabo lignita. Po besedah Lekića je to lahko dokaz za trditve, da termoelektrarne namesto lignita kurijo blato in prah.
S slabo kakovostjo zraka se soočajo tudi prebivalci drugih držav Zahodnega Balkana. Med prvimi desetimi najbolj onesnaženimi mesti se je tako v torek z indeksom onesnaženosti 164 znašla tudi prestolnica Bosne in Hercegovine.
Eden glavnih onesnaževalcev zraka v Sarajevu je poleg avtomobilov nenačrtovana gradnja, ker objekti ob strugi reke Miljacka onemogočajo pretok zraka. Problem je tudi v tem, da Sarajevo leži v kotlini. “V Sarajevu bo vedno megla. Smo v loncu. Pri 300 metrih pokrova ni mogoče dvigniti,” je za sarajevski časnik Oslobođenje povedal strokovnjak za kakovost zraka in okoljske spremembe Martin Tais.
Z zrakom, nevarnim za zdravje, se poleg Sarajeva spopada več drugih mest v BiH, med njimi Tuzla, Banjaluka, Prijedor, Bosanska Krupa, Zvornik ter Zenica in Jajce.
V Tuzli je indeks onesnaženosti zraka z delci PM2,5 pred dnevi znašal 172, v Banjaluki 168, v Prijedoru pa celo 200. V Bosanski Krupi je znašal 169, v Zvorniku pa 162.
Tais verjame, da bi problem smoga v mestih lahko rešili s prepovedjo kurjenja premoga. Za reševanje problema onesnaženosti zraka pa bi po njegovih ocenah samo v Kantonu Sarajevo morali nameniti okoli 15 milijonov evrov na leto.
Kurjenje je glavni krivec za onesnaženost zraka tudi v Črni gori, saj se kar 70 odstotkov gospodinjstev ogreva na trda goriva, 28 odstotkov pa z elektriko, piše črnogorski časnik Vijesti.
Razmere so najbolj kritične v prestolnici ter mestih Nikšić in Pljevlja, kjer po več deset dni na leto beležijo močno presežene koncentracije delcev PM10 in PM2,5. Največje dovoljeno število dni s preseženimi koncentracijami trdih delcev je 35 dni na leto. V Nikšiću in Podgorici vsako leto preseže 50 dni, v Pljevlji pa celo 100 dni, še pišejo Vijesti.
Onesnažen zrak sicer velja za najpomembnejši javnozdravstveni problem, povezan z onesnaževanjem okolja. Na zdravje ima največji vpliv onesnaženost zraka s trdimi delci PM10 in PM2,5.
