Rajh se je strinjal, da je v današnjem času nesprejemljivo, če po več kot treh desetletjih obstoja države še vedno ni izpolnjeno pričakovanje prebivalstva na teh območjih po sodobni cesti, ki bo povezala obmejni in razmeroma zaprti regiji s središčem države ter bo omogočala dnevne ekonomske migracije mladih, privabljala vlagatelje v gospodarstvo in ohranjala obstoječo kondicijo mnogih uspešnih podjetij.
Velik del krivde za to je pripisal civilnim iniciativam, ki nasprotujejo izbiri trase in z uporabo vseh mogočih pravnih sredstev ovirajo uveljavljanje javnega interesa, pa tudi politiki, ki zaradi dnevno-političnih koristi spodkopava strokovne odločitve pristojnih inštitucij.
Aktualna vlada se je po njegovem takoj po s strani Darsa prejetih informacijah o zaznanih zamudah pri načrtovanju in gradnji projekta lotila preverjanja časovnice in zahtevala njeno optimizacijo v vseh fazah priprave in izvedbe projekta.
“Zaradi želje po realni časovnici zamujamo z njeno predstavitvijo javnosti, kar pa ne pomeni, da se projekt upočasnjuje oziroma da se na njem ne dela,” je dejal Rajh, ki o rokih danes ni govoril, saj so na predlog Darsa pripravljeno časovnico posredovali v revizijo uglednemu slovenskemu strokovnjaku, bodo pa ti predstavljeni do konca meseca.
Ob tem je pozval vse, da prepoznajo strateški pomen projekta ter da s svojimi dejanji in pravnimi postopki ne zavlačujejo gradnje.
Velenjski župan Peter Dermol je povedal, da bo savinjsko-šaleška regija v kratkem izgubila 5000 delovnih mest. Zlasti na območju premogovnika si zato nekoč želijo odpiranje novih delovnih mest, a brez prave prometne infrastrukture investitorjev ne bodo mogli privabiti.
“Kot državnega politika, odgovornega za ceste, bi me bilo sram, da imamo takšno infrastrukturo, ki smo ji priča v našem okolju. Ne glede na to, katera politična stranka ali vlada kaže mišice, kdo je več naredil za tretjo razvojno os, je pravzaprav edino pravilno vprašanje, kdo je počasneje gradil in skrbel za to, da do tega projekta ne pridemo,” je kritičen Dermol.
Predstavnik koroške iniciative za tretjo razvojno os Aljaž Vrhovnik je dodal, a so mladi vse bolj razočarani glede prihodnosti v tej državi, kar se najbolj kaže prav na šolskem primeru tretje razvojne osi, saj se mladi iz Koroške odseljujejo v Ljubljano in tujino.
“Cesta sama ne bo prinesla napredka, bo pa prinesla upanje, da bi si pomagali sami in se postavili na noge z novimi delovnimi mesti. Rešitev je zelo preprosta. Imamo državni aparat, ki ga plačujemo vsi državljani za to, da nam služi ter dela za blaginjo in razvoj te države. Samo pričeti je treba delati za razvoj te države,” je dejal.
Tudi direktor dolenjske in belokranjske gospodarske zbornice Tomaž Kordiš je zatrdil, da si tako kot Korošci želijo sodobno in varno cesto, ki bo ustvarila razvojne priložnosti tako za gospodarski kot za negospodarski sektor s poudarkom na mladih, saj tudi pri njih beležijo odseljevanje mladih.