Letošnji evropski in svetovni teden cepljenja, ki se je začel danes, bo trajal vse do 30. aprila. V letošnjem tednu cepljenja je najbolj izpostavljeno dejstvo, da lahko vsak izmed nas prispeva k zaščiti pred nalezljivimi boleznimi. Cepljenje priporočajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), po njihovem mnenju pa gre za enega izmed najučinkovitejših javnozdravstvenih ukrepov za zmanjšanje bremena nalezljivih bolezni, pred katerimi tako zaščitimo ne le sebe, tudi naše najbližje in nenazadnje tudi celotno okolico.
S cepljenjem, ki je rešilo že nešteto življenj, se zavarujemo pred mnogimi, velikokrat zelo nevarnimi boleznimi, za katere še ne poznamo zdravil ali pa, kjer zdravljenje zaradi odpornosti bakterij na zdravila ni več uspešno. Ne samo, da se s cepljenjem najbolj učinkovito zaščitimo pred boleznimi, če se cepimo, pred nevarnimi boleznimi zavarujemo tudi celotno družbo.
»Letos se Evropski teden cepljenja osredotoča na vlogo posameznikov, ki s cepljenjem prispevajo k varovanju življenj. Pravzaprav obstaja veliko načinov, da lahko vsak izmed nas postane junak in s cepljenjem zaščiti vse; v našem vsakdanjem življenju, na delovnih mestih, v naših družinah in na socialnih omrežjih lahko k temu prispeva vsak, tudi tisti, čigar delo ni neposredno povezano z zdravstvenim sektorjem,« poudarja predstavnica in vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) v Sloveniji dr. Aiga Rurane.
Mojca Gobec, generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije je mnenja, da je potrebno znova povrniti zaupanje v stroko, zdravnike in celoten zdravstveni sistem, ki je, po njenem mnenju, zagotovo eden boljših v Evropi. “Rezultat bo viden le, če se bomo skupaj povezali stroka, politika in celotna družba in nam bo uspelo obrniti trend razmišljanja v smer, da je cepljenje danes privilegij.”
“Pomembno je, da vzdržujemo čim večjo precepljenost.” – Marta Grgič Vitek
V Sloveniji se prav zaradi cepljenja epidemije otroških bolezni ne pojavljajo več. Zgodba bi, v primeru necepljenja, bila najbrž drugačna. Desetletja je bila precepljenost za bolezni, proti katerim je cepljenje obvezno, najvišja v Evropi, relativno visoka pa je tudi danes. Kot je povedala dr. Marta Grgič Vitek z NIJZ, »se zato pri nas nekatere bolezni, kot so davica, otroška paraliza, rdečke ne pojavljajo več, nekatere bolezni kot npr. ošpice, mumps pa se pojavljajo le posamično kot vneseni primeri iz drugih držav, kjer je precepljenost nižja. Pomembno je, da vzdržujemo čim višjo precepljenost, da ne bi prišlo ponovno do izbruhov bolezni, ki smo jih že skoraj pozabili.«
Strinjajo se tudi pediatri, ki si ne želijo otrok, ki bi trpeli ali umrli zaradi ošpic, oslovskega kašlja, davice ali tetanusa. »Naši otroci imajo možnost in pravico, da jih zaščitimo pred nalezljivimi boleznimi. Pravice do najboljše oskrbe jim ne sme odreči ne država in ne starši. Kot pediater in starš se bom vedno zavzemal za najboljšo zdravstveno oskrbo vseh otrok in del le te so tudi cepljenja,« je povedal pediater Denis Baš iz Zdravstvenega doma Kamnik, ob tem pa poudarja: »Bodimo odgovorni in zaščitimo svoje otroke in sebe pred boleznimi, za katere obstajajo učinkovita in varna cepiva. Naš skupen cilj je zdrava in zadovoljna družba s pogledom v prihodnost in spominom za preteklost.«
Številnih nalezljivih bolezni prav zaradi cepljenja, ki se ga ljudje poslužujejo, pri nas ne srečujemo več, zato se lahko ustvarja vtis, da nas te bolezni ne ogrožajo več. A nevarnost kljub temu ostaja, predvsem zaradi ostalih držav, kjer se cepljenja v tako številčni obliki ne izvaja. »Alarmanten porast ošpic po vsem svetu in predvsem v bližnjih državah, kot sta Francija in Srbija, je resen opomnik, kako pomembno je vzdrževati raven precepljenosti, ki zagotavlja kolektivno zaščito. Hkrati je tudi resno opozorilo, da lahko bolezni, ki se več let niso pojavljale, vnovič izbruhnejo tudi v razvitih državah in zahtevajo smrtne žrtve, čeprav bi jih bilo mogoče enostavno preprečiti s cepljenjem,« je povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF Slovenija.
Med cepljenja, ki sicer niso obvezna, so pa priporočljiva, spada tudi cepljenje proti gripi. K ozaveščanju o prednostih cepljenja stremijo tudi študentje medicine in člani projektov, kot sta Imuno in Vakcinet. »Tudi študentje medicine nosimo odgovornost do svojega zdravja in zdravja bolnikov, s katerimi smo v stiku v okviru vaj ali dela v zdravstvenih ustanovah. S cepljenjem tako poskrbimo za lastno zaščito in hkrati preprečujemo prenos okužb med bolniki. Ponosni smo, da nam je z akcijo brezplačnega cepljenja proti gripi za študente medicine uspelo dvigniti precepljenost za 20 % v primerjavi z lanskim letom, kar kaže na porast ozaveščenosti študentov medicine o smiselnosti in pomembnosti cepljenja,« je povedala Ana Keršič, vodja projekta Vakcinet.
V državah z nižjimi dohodki kljub dokazanim koristim cepljenja narašča število necepljenih otrok. SZO je v letošnjem letu dvom v cepljenje razglasila kot eno največjih groženj javnemu zdravju, zato je še posebej pomembno, da pri iskanju informacij o cepljenju sledimo z dokazi podprtim informacijam. »Razloge za nezaupanje v cepljenje je treba obravnavati resno in pozorno. Ključna je neutrudna, temeljita in strokovna razprava o napačnih informacijah, ki dandanes zaradi svetovnega spleta in drugih oblik enostavnega širjenja informacij izjemno hitro krožijo med nami. Slednje lahko izkoristimo v prid zagovorništvu cepljenja ter omogočimo enostaven in hiter dostop do preverjenih dejstev,« je povedal Vid Čeplak Mencin, vodja projekta Imuno, v okviru katerega se študentje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, tudi na socialnih omrežjih trudijo na enostaven in razumljiv način širiti z dokazi podprte informacije o cepljenju.
VIR: Nacionalni inštitut za javno zdravje
