VIDEO: Bivakiranje na vrhu Pece
Vid Pintarič je z obiskom Pece kar dvakrat doživel fantastično zimsko avanturo. Konec decembra mu v družbi prijatelja sicer ni uspelo osvojiti vrha naše mogočne gore Pece, aprila je zadevo ponovil in noč preživel na 2125 m nad morjem.
Kordeževa glava bolj znana pod imenom Peca je najvišji vrh pogorja Pece. Nahaja se na meji z Avstrijo nad Mežiško dolino na Koroškem. Slovenci Peco poznamo predvsem zaradi pripovedke o kralju Matjažu in njegovi votlini na slovenski strani gore, Avstrijci pa imajo visoko v zgornja pobočja speljane žičnice tako, da jo poznajo ljubitelji smučanja. S Pece se lepo vidi bližnja Uršlja gora, Raduha in greben Olševe. Prav tako se vidijo najvišji vrhovi Kamniških in Savinjskih Alp. Na severno stran pa se vidijo avstrijske Alpe, kjer so nam najbližje Stubalpe-Packalpe in Seetaler Alpe, o čemer se je prepričal tudi Vid, ki ga je sončni vzhod s čudovitim razgledom opazoval kar iz “postelje”.
Kot je Vid omenil v zgornjem posnetku, pa se je z Martinom na Peco podal že pred tem, ko sta prespala na kar -17 stopinjah Celzija. Vrha sicer zaradi obilice snega in težkih zimskih razmer nista osvojila, vendar sta bila kljub vsemu zadovoljna s podvigom.
VIDEO: Bivakiranje na Peci pri -17 °C
Pa še nekaj besed o načrtovanem bivakiranju
Na načrtovano bivakiranje se pripravimo že doma, ko načrtujemo plezalno turo ali nočitev v gorah. Pripravimo vso potrebno opremo (bivak vreča, izolacijska podloga, dodatna oblačila in hrana), proučimo možnosti za mesto bivaka in se pozanimamo o zunanjih dejavnikih (temperatura čez dan in noč, količina snega …). Po ali med turo se odločimo za primeren kraj bivakiranja, ki mora biti dovolj velik in udoben (ravna podlaga), zaščiten pred padajočim kamenjem, zdrsom ali padcem, dežjem ali strelo, vetrom in plazovi. V stenah so to večinoma večje ali manjše police, votline, tudi grebeni in vrhovi, sicer pa bivakiramo na travnatih jasah, v gozdu ali kjer koli je dovolj prostora za spanje.
S seboj imamo potrebno opremo za bivakiranje: izolacijska podlaga (armafleks ali zračna blazina), spalna vreča, bivak vreča (za eno ali več oseb) in alu folija. Po navadi imamo s seboj še čelno svetilko, kuhalnik s posodo, dodatno hrano (pijačo), suha rezervna ali dodatna oblačila, svečo in vžigalnik. Po potrebi ima tudi filter ali tablete za vodo. Pozimi imamo s seboj še lopato ali snežno žago ter dodatna topla oblačila (puhovka) in termovko. Uporabimo lahko tudi šotor. Pozimi pazljivo ravnamo s čevlji in/ali njihovimi notranjimi vložki. Če imamo spalno vrečo, jih vzamemo k sebi v spalno vrečo. Količina in kakovost izbrane opreme sta odvisni od letnega časa in razmer, v katerih načrtujemo bivak.
Pri bivakiranju je pomembno, da se na izpostavljenih mestih primerno zavarujemo. Prav tako je pomembno, da ne puščamo smeti ali drugih sledi za nami, ne kurimo ognja, kjer je prepovedano, in ne plašimo ptic in ostalih živali. Prostor za bivakiranje si čim bolj učinkovito uredimo. Tako porabimo nekaj časa, telo je v gibanju in se počasneje hladi. Prižgana sveča daje v bivaku občutek domačnosti in dvigne temperaturo za nekaj stopinj. Če ugotovimo, da se med bivakiranjem naše ali soplezalčevo zdravstveno stanje občutno in nevarno slabša, obvestimo GRS. Če pa je »na sporedu« le mrzla, neudobna noč in naše življenje ni ogroženo, reševalcev ne kličemo.
Pozorni moramo biti tudi na vreme. Vremenske razmere se lahko poleti občutno in hitro spremenijo, na kar moramo biti pripravljeni. Za bivakiranje so potrebne izkušnje in znanje. Prve izkušnje bivakiranja morajo biti v varnem okolju pod nadzorom izkušenih alpinistov ali gornikov. Če so med bivakiranjem razmere težke (mraz, nevarnosti itn.), moramo ostati »trezni«, razmišljati pozitivno in skrbeti, da se nas ne loti malodušje. Z opremo za bivakiranje ne smemo pretiravati. Preveč opreme, predvsem nepotrebne, nas lahko na turi upočasni. Če se nam obeta bivakiranje na višji nadmorski višini, v zelo odročnih krajih, kjer ni možnega hitrega dostopa do zavetišča, na področjih, kjer ni pomoči reševalcev, ali v okolju, kjer bivajo nevarne živali, se moramo dodatno ustrezno pripraviti. Če je v bližini koča ali pastirski stan, lahko v res skrajnem primeru vdremo. Ko pridemo v dolino, poiščemo lastnika in poravnamo povzročeno škodo.
Več o bivakiranju, nasvetih in vsem kar sodi zraven si lahko preberete TUKAJ.
FOTOGALERIJA
Vir: Youtube, Alpinistični odsek Rašica
najboljši slovenski vloger