Svetovni teden dojenja: Zmanjšajmo neenakosti in podprimo dojenje

V nekaterih državah svetovni teden dojenja obeležujejo v prvem tednu avgusta, obeležili so ga tudi v ZD Slovenj Gradec, ki je lani pridobil naziv Dojenju prijazna zdravstvena ustanova. Letošnji moto je “Zmanjšajmo neenakosti – podprimo dojenje.”

Materino mleko vsebuje ključne sestavine za zdrav razvoj in zaščito otroka pred boleznimi ter je varen, hranljiv in trajen vir dobre prehrane za otroke v začetku življenja. Kljub znanim koristim pa na milijone otrok po svetu v prvih šestih mesecih življenja še vedno ni izključno dojenih, zaradi česar so v odrasli dobi izpostavljeni večjemu tveganju za bolezni in celo smrt, ter za manjše učne sposobnosti in zdravstvene zaplete.

UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija priporočata, da matere pričnejo dojiti v prvi uri po rojstvu otroka, izključno dojijo šest mesecev (brez dodajanja druge hrane ali tekočine) in nadaljujejo z dojenjem dve leti ali še dlje, po želji otroka. Pri šestih mesecih naj bi dojenčki začeli uživati varno, ustrezno in raznoliko dopolnilno hrano, ob hkratnem dojenju.

Ključni statistični podatki

Na globalni ravni je izključno dojenih 48 % dojenčkov, mlajših od šest mesecev, kar je blizu cilju 50 % do leta 2025. V zadnjem desetletju se je stopnja izključnega dojenja na globalni ravni povečala za 11 odstotnih točk, kar je izjemen napredek, a izzivi ostajajo. Ovire, kot so škodljivo trženje nadomestkov in pomanjkanje dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva, je treba odpraviti.

Zaradi nezadostnega dojenja na globalni ravni vsako leto umre 16 % otrok, medtem ko podhranjenost prispeva k 45 % smrtnih primerov med otroki. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja, ki mu sledi nadaljevanje dojenja z dopolnilno prehrano do drugega leta starosti ali dlje, je ključnega pomena za zaščito dojenčkov in majhnih otrok pred podhranjenostjo.

Če bi bili vsi otroci v starosti do 23 mesecev optimalno dojeni, bi lahko vsako leto rešili več kot 820.000 življenj po vsem svetu.

V Sloveniji imamo visok delež dojenja v porodnišnicah, od katerih jih ima večina naziv Novorojencem prijazna porodnišnica. V povprečju je ob odpustu iz porodnišnic dojenih več kot 90 odstotkov novorojenčkov. Tistih, ki v času po rojstvu sploh ne bi bili dojeni, je le 2-3 odstotke.

V Sloveniji se pogostnost dojenja po odpustu iz porodnišnic hitro zmanjšuje. Šestmesečnih dojenčkov se doji le še okoli polovica (od tega je le 5 % izključno dojenih), 12-mesečnih dojenčkov pa le še četrtina. V povprečju matere v Sloveniji svoje otroke dojijo 7 mesecev.

Dojenju prijazna mesta

Pogostnost dojenja v lokalnem okolju si prizadeva izboljšati mednarodna pobuda Dojenju prijazna mesta. Projekt pri nas izvajata UNICEF Slovenija in Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja z Ministrstvom za zdravje, ki projekt sofinancira. V petih letih, odkar projekt deluje v Sloveniji, je v njem sodelovalo šest občin – Slovenj Gradec, Mislinja, Novo mesto, Kranj, Koper in Ravne na Koroškem. Prve tri so pridobile naziv Dojenju prijazno mesto. V času svetovnega tedna dojenja – tako avgusta kot oktobra – bodo v Dojenju prijaznih mestih in nekaterih zdravstvenih organizacijah organizirani dogodki v podporo dojenju.

V ZD Slovenj Gradec so pripravili kar nekaj stojnic na katerih smo nosečnicam in doječim materam ter zainterisirani javnosti govorili o vrednostih dojenja. Osrednji dogodek pa je bil včeraj, v četrtek, 8. avgusta 2024 v parku pred gimazijo, kjer je bilo srečanje doječih mamic in predstavitev pedokinetike – koncept rokovanja z zdravim novorojenčkom.