Zavod za gozdove Slovenije ob svetovnem dnevu Zemlje tradicionalno organizira vodenje po 14 izbranih gozdnih učnih poteh po Sloveniji. Te so namenjene izobraževanju in spoznavanju gozdov in gozdarstva v Sloveniji.

Osrednjo prireditev zavod v sodelovanju z Občino Radeče, KTRC Radeče, Osnovno šolo Radeče in ostalimi partnerji organizira na Učni poti SAVUS v Radečah. Ob 9. uri bodo zbrane najprej nagovorili predstavniki gozdarskih institucij in lokalne skupnosti, nato pa bo sledil voden sprehod po učni poti.

Dan bodo zaznamovali tudi v Ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu v sodelovanju z Mrežo festivalov Jadranske regije. V Cankarjevem domu zvečer organizirajo posebno projekcijo ekološkega dokumentarca TerraForma, ogled pa bo za obiskovalce brezplačen. Projekciji bo sledil pogovor z biologom in biokemikom Tomom Turkom.

Še prej bodo opoldne v Parku Sveta Evrope razdelili tisoč litrov komposta, ki so ga prejeli od javnega podjetja Voka Snaga, so sporočili iz Cankarjevega doma. Obiskovalci si bodo lahko ob dnevu Zemlje ogledali tudi čebelje panje na strehi ustanove.

Ljubljanske mlekarne bodo svetovni dan Zemlje obeležile z okoljskim projektom, ki razbremenjuje slovenske avtoceste. Kot so sporočili, zabojnike z mlečnimi izdelki preusmerjajo z avtocest na železnice, s čimer po lastnih izračunih zagotavljajo prihranek do 10 ton emisij ogljikovega dioksida mesečno. “Do konca 2025 bo 80 odstotkov zabojnikov potovalo do Luke Koper z vlakom – okolju prijazneje in z občutno manjšim ogljičnim odtisom,” so zapisali v podjetju.

S ciljem potrojiti svetovno proizvodnjo čiste električne energije do leta 2030 se ob svetovnem dnevu Zemlje vrstijo tudi pozivi k prehodu na obnovljive vire energije. V Sloveniji po podatkih statističnega urada skoraj polovico potreb po energiji pokrijemo z uvozom.

Leta 2023 je bil delež uvožene energije 48-odstoten. V strukturi oskrbe z energijo sicer prevladujejo naftni proizvodi s 34-odstotnim deležem, sledita jedrska energija (23 odstotkov) ter energija iz obnovljivih virov skupaj s hidroenergijo (21 odstotkov).

Pri bruto končni rabi energije je Slovenija leta 2023 s 25,1 odstotka prvič (brez uporabe mehanizma statističnega prenosa) presegla 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov.

Skoraj polovico potreb po energiji v Sloveniji pokrijemo z uvozom. Leta 2023 je bil delež uvožene energije 48-odstoten, so pred dnevom Zemlje zapisali na statističnem uradu. V strukturi oskrbe z energijo sicer prevladujejo naftni proizvodi s 34-odstotnim deležem, sledita jedrska energija (23 odstotkov) ter energija iz obnovljivih virov skupaj s hidroenergijo (nekaj manj kot 21 odstotkov).

Pri bruto končni rabi energije je Slovenija leta 2023 s 25,1 odstotka prvič (brez uporabe mehanizma statističnega prenosa) presegla 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov.

V Sloveniji smo leta 2023 največ električne energije proizvedli v jedrski elektrarni in hidroelektrarnah (po 35 odstotkov), medtem ko smo je v termoelektrarnah pridobili 23 odstotkov, v sončnih in vetrnih skupaj pa nekaj manj kot sedem odstotkov. Delež tako pridobljene električne energije se v zadnjih letih povečuje, še leta 2014 je znašal le nekaj več kot odstotek, so dodali statistiki.

K izpustom toplogrednih plinov po njihovih pojasnilih v veliki meri prispeva prav proizvodnja električne in toplotne energije ter pare iz fosilnih goriv. Leta 2022 je v oskrbi z električno energijo, plinom in paro nastalo 3,5 milijona ton ali 27 odstotkov emisij ogljikovega dioksida. Ta delež se je sicer v 10-letnem obdobju zmanjšal, leta 2013 je namreč v tem področju dejavnosti nastalo 5,8 milijona ton ali 41 odstotkov vseh v tem letu nastalih emisij ogljikovega dioksida.

Nasprotno se povečujeta količina in delež emisij ogljikovega dioksida, ki izvirata iz cestnega, ladijskega in zračnega transporta. Leta 2013 je tako v transportu skupno nastalo 4,3 milijona ton emisij ogljikovega dioksida ali 30 odstotkov vseh, leta 2022 pa 5,4 milijona ton ali 43 odstotkov vseh v tem letu nastalih emisij ogljikovega dioksida.

Skupna količina emisij ogljikovega dioksida sicer upada od leta 2017. Leta 2022 je znašala 12,7 milijona ton ali tri odstotke manj kot v letu prej oz. 10 odstotkov manj kot leta 2013.

Z okoljskimi davki je leta 2023 država zbrala skupno skoraj 1,8 milijarde evrov ali sedem odstotkov več kot leto prej. Največji delež teh, 81 odstotkov ali 1,5 milijarde, je bil zbran z davki na energijo, kamor se uvrščajo zlasti trošarine na energente ter drugi davki na onesnaževanje z emisijami ogljikovega dioksida. Sledili so davki na promet z 12-odstotnim deležem oz. 0,2 milijarde evrov ter davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov s tremi odstotki oz. 0,1 milijarde evrov.

Kot so še zapisali na statističnem uradu, je bilo leta 2023 za investicije v varstvo okolja namenjenih 474 milijonov evrov, kar je 17 odstotkov več kot leta 2014. Tekoči izdatki za varstvo okolja so se v tem obdobju zvišali za 105 odstotkov in so znašali nekaj več kot milijardo evrov.

Vir: STA