V Sloveniji v zadnjih letih beležimo zniževanje odstotka kadilcev tobačnih izdelkov med odraslimi in mladostniki. Pred sprejemom novega zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov v letu 2017 so slovenske raziskave okoli dve desetletji dosledno kazale, da pri nas tobačne izdelke kadi približno vsak peti polnoletni prebivalec. Po uveljavitvi ukrepov novega zakona tobačne izdelke kadi pomembno nižji delež – to je približno vsak četrti. Kljub temu, da se število kadilcev znižuje, pa je zaskrbljujoča predvsem naraščajoča poraba elektronskih cigaret in drugih ogrevanih tobačnih izdelkov, ki so zmotno zaznani kot manj škodljivi, so v sporočilu za javnost zapisali pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
Na ministrstvu za zdravje so že pripravili zakonsko podlago za prepoved arom in aromatičnih snovi v ogrevanih tobačnih izdelkih. “Zaradi privlačnih arom so elektronske cigarete prijetnejše za uporabo, napačno zaznane kot manj škodljive od klasičnih cigaret ali celo kot neškodljive. Zaščititi želimo zdravje otrok in mladostnikov in vseh drugih uporabnikov, ki vdihavajo škodljive snovi v aerosolu elektronskih cigaret,” je v izjavi za javnost zapisala Vesna Marinko, vodja sektorja za krepitev zdravja in preprečevanje odvisnosti na ministrstvu.
Na ministrstvu predlagajo prepoved prodaje in uvoza ogrevanih tobačnih izdelkov. Uvesti želijo globe za pravne in fizične osebe in uzakoniti odvzem izdelkov, ki bodo predmet prekrška. S predlogom zakona bi prepovedane postale tudi kadilnice. Zaradi še vedno obstoječih kadilnic je Slovenija s strani Svetovne zdravstvene organizacije namreč uvrščena med države z nepopolno zaščito prebivalce pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, kar tudi slabša mednarodno oceno slovenske politike nadzora nad tobakom, so zapisali v NIJZ.
Slovenska vlada je sicer že lani sprejela strategijo za zmanjševanje posledic rabe tobaka z naslovom Za Slovenijo brez tobaka 2022-2030, ki vključuje dolgoročno vizijo, da bo Slovenija v letu 2040 družba brez tobaka.
