Evropska komisija je v sredo predstavila nov načrt za boj proti raku, ki se osredotoča na krepitev preventivnih ukrepov, tudi na omejevanje uporabe tobaka in alkohola. Prizadevanja, za katera namenja EU štiri milijarde evrov, sicer potekajo v senci velike zaskrbljenosti zaradi vpliva covida-19 na vse stopnje procesa spoprijemanja z rakom. Evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides je dejala, da jo to zelo skrbi, saj imajo informacije, da je pandemija bistveno vplivala na vse stopnje procesa soočanja z rakom. Povzročila je motnje pri zdravljenju ter negativno vplivala na kakovost diagnosticiranja in dostop do rehabilitacije.
Epidemija covida-19 predstavlja nov izziv za onkološke medicinske sestre. “Delamo v daljših delavnikih, v popolni osebni varovalni opremi, kar zaposlene še dodatno izčrpava in jim povzroča dodaten stres. Prav tako potrebujejo dodatna pojasnila tudi bolniki, ki so zaradi številnih sprememb in prilagajanj velikokrat prestrašeni in zmedeni. Delo v takšnih razmerah niti slučajno ni enostavno,” so ob današnjem svetovnem dnevu sporočili iz Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije. Opozorili so še, da je bolj kot kdajkoli prej treba vlagati v zdravstveno nego bolnikov z rakom.
Na Onkološkem inštitutu in v Univerzitetno kliničnem centru Maribor so v spomladanskem delu epidemije covida-19 zabeležili padec bolnikov z rakom v bolnišnici, padlo pa je tudi število novo postavljenih diagnoz. V aprilu je bil padec 30-odstoten, izdanih pa je bilo tudi značilno manj napotnic tako za prvi kot tudi za kontrolni pregled. Število novih obravnav pa se je začelo povečevati v maju. V juniju je nato doseglo raven iz leta 2019, v avgustu in septembru pa so obravnavali več novih bolnikov kot leto prej, so pred dnevom boja proti raku sporočili z ljubljanskega onkološkega inštituta.
Kot so navedli, je drugi val epidemije manj vplival na število novih primerov bolnikov z rakom. Novembra in decembra lani so tako zaznali približno deset odstotkov manj novih onkoloških diagnoz, medtem ko niso zaznali upada napotitev na preglede.
V EU so lani z rakom diagnosticirali 2,7 milijona ljudi, bitko z njim pa je izgubilo dodatnih 1,3 milijona ljudi. Brez odločnih ukrepov naj bi se primeri raka do leta 2035 povečali za skoraj četrtino, s čimer bi to postal glavni vzrok smrti v EU. Ocenjujejo, da gospodarski vpliv raka v Evropi presega 100 milijard evrov letno.
Po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji za rakom letno zboli okrog 15.000 ljudi, rak je vodilni vzrok smrti pri moških, pri ženskah je na drugem mestu. Najpogostejši raki pri nas (kože, debelega črevesa in danke, pljuč, pa tudi dojke in prostate) so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač, opozarja spletna stran slovenskega registra raka.
Tretjino rakavih obolenj bi po mnenju strokovnjakov lahko preprečili z zdravim prehranjevanjem, redno telesno aktivnostjo, vzdrževanjem primerne telesne teže ter udeležbo v presejalnih programih.
