Sodelovale so kandidatke dr. Sara Ahlin Doljak (SLS), Neva Grašič (SD), Katja Kokot (Resni.ca), dr. Valerija Korošec (Zeleni Slovenije), Mojca Sojar (NSi) in Violeta Tomić (Nič od tega).
Kandidatke so se predstavile v preprostem, lahko razumljivem jeziku in spregovorile o svojih prizadevanjih za vključevanje oseb z oviranostmi.
Dr. Sara Ahlin Doljak je izpostavila pomen enakih pravic in priložnosti: »Trudila se bom izboljšati dostopnost, socialno vključenost in pravno zaščito, da bodo lahko vsi živeli brez strahu in imeli enake možnosti. Dobro se zavedam, da zavzemanje za rešitve na področju invalidske problematike zahteva pristop nič o invalidih brez invalidov.« Podpira tudi evropsko zakonodajo, ki pomaga ljudem živeti zunaj institucij: »Verjamem, da lahko skupaj dosežemo spremembe, ki jih želimo videti in živeti.«
Neva Grašič je poudarila pomen dostopnosti volilnih vsebin: »Vesela sem, da je Slovenija kot mlada država izboljšala svojo demokracijo, blaginjo in možnosti za boljši razvoj vseh s tem, da tudi tisti, ki jim je bila volilna pravica prej odvzeta, zdaj lahko volijo in so enakovreden del naše družbe. Da lahko volijo, je pomembno, da vedo, o čem se odločajo in kakšne so vsebine, s katerimi naslavljamo mi te volivke in volivce. Zato smo socialni demokrati posneli zvočno verzijo našega programa, ki je lažja in bolj dostopna.«
Katja Kokot se je zavzela za vključevanje invalidov v zakonodajne procese in uporabo preprostega jezika v politiki: »Menim, da je glavna težava politike prezapleten jezik, prezapleteni zakoni. Politiki bi morali biti tisti, ki bi to poenostavili državljanom na tak način, da bi jih te tematike pritegnile do te mere, da bi tudi aktivno sodelovali. Če bi čim več ljudi sodelovalo v zakonodajnih postopkih, bi na koncu imeli tako državo oz. svet, ki si ga večina želi. Politiko je treba približati vsem ljudem.«
Dr. Valerija Korošec je opozorila, da tisti, ki stvari dobro pozna, zna o njih govoriti enostavno. Predlagala je uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka za vse prebivalce Evropske unije in še: »Res je, da imajo volilno pravico vsi polnoletni, ne pa tudi vsi ljudje v državi. Menim, da bi morali tudi otrokom priznati interese, pravice, ki pa bi jih lahko do polnoletnosti izvajali njihovi starši.«
Mojca Sojar je izpostavila pomen samostojnega življenja oseb z oviranostmi in dostopnosti lahko berljivih vsebin. »V stranki se vedno zavzemamo za temeljno pravico vsakega človeka, da je enakopravno vključen v družbo in da ima volilno pravico.« Kot evropska poslanka se bo zavzemala, da bo vsak posameznik z oviranostmi imel priložnost pokazati svoje talente, živeti samostojno, če si to želi in je sposoben, ter prejeti ustrezno pomoč, če jo potrebuje.
Violeta Tomić je poudarila pravno zaščito in socialno varnost za osebe z oviranostmi. »Izjemno pomembno je, da se počutijo varne na vseh področjih. In to je naša dolžnost: da poskrbimo za najšibkejše. Vsaka družba je dobra, je kvalitetna toliko, kolikor daje tistim najšibkejšim. Zavzemala se bom za popolnoma varno okolje in enake možnosti.«
Vse kandidatke so izrazile zadovoljstvo, da so ljudje pod skrbništvom, ki jih je bila odvzeta volilna pravica, letos dobili to osnovno pravico in bodo lahko 9. junija šli prvič volit. Strinjale so se tudi, da iskanje rešitev na področju invalidske problematike zahteva pristop »nič o invalidih brez invalidov«.
Dogodek, ki ga je moderiral ambasador lahkega branja Boštjan Gorenšek, je bil izjemen primer spoštljivega predvolilnega soočenja, ki je omogočil vključevanje in razumevanje za vse.
Pomenljiva je bila tudi umestitev dogodka na DIGI-SCENO, aplikacijo, namenjeno predvsem osebam z intelektualno oviro, starejšim, ljudem z motnjo avtističnega spektra in ljudem z drugimi ovirami. Namen DIGI-SCENE je zmanjšati (digitalno) izključenost ranljivih skupin, izboljšati digitalno pismenost in zagotoviti varen prostor za druženje za spletu. Obiskovalci DIGI-SCENE, ki so prisostvovali pogovoru, so izrazili navdušenje nad dogodkom in kandidatkam ob koncu bučno zaploskali.
Zavod RISA s tem dogodkom uresničuje svojo zavezanost k ustvarjanju dostopne in vključujoče družbe.
Vir: Zavod Risa
