Ministrica je dejala, da se mora avtonomija državnega odvetništva okrepiti, saj se ne smejo več ponoviti tožbeni zahtevki proti protestnikom za povračilo stroškov varovanja protestov. Takšna navodila je državnemu odvetništvu sicer dala prejšnja vlada. Na ministrstvu snujejo rešitev, “da bi imel državni odvetnik možnost neke vrste ugovora vesti”, je dejala.
Ponovila je, da v okviru reforme sodniške mreže ne načrtujejo ukinjanja posameznih sodišč, saj verjame, da je takšne reforme treba izpeljati v več korakih. Kot pravi, bo šele prehod na enovita okrožja pokazal, kje je smiselna optimizacija mreže sodišč. Pri tem bo ministrstvo upoštevalo mnenje lokalne skupnosti in načelo enakomernega razvoja, je zatrdila.
Sodnike bi k sprejemu premestitev pripravila s sistemom spodbud, a ravno zaradi s tem povezanih vprašanj ministrstvo zakona še ni vložilo v nadaljnji postopek.
Umik interventnega zakona, ki bi sodnikom in tožilcem prinesel začasni dodatek v višini 600 evrov, vidi kot poraz, saj da je bil predlog dober in bi z nekaj popravki lahko bil sprejemljiv. Skrbi jo, da je tudi zaradi neurejenega plačnega položaja vse manj zanimanja za sodniški in tožilski poklic. Če tega ministrstvo ne bo naslovilo danes, se bomo po njeni oceni že v nekaj letih soočali s podobno kadrovsko krizo, kot je trenutno prisotna v zdravstvu.
Ker v zadnjem času naraščajo kazniva dejanja ubojev oz. umorov žensk, pa meni, da mora to kot posebno hudo kaznivo dejanje femicida opredeliti tudi kazenski zakonik. Sprememb glede tega se bodo na ministrstvu lotili jeseni, je napovedala.
