Štrukelj s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani je na današnji novinarski konferenci o covidu-19 dejal, da zaradi te neopredelitve, katerim skupinam posameznikov je cepivo priporočeno, nastaja zmeda v evropskem prostoru, saj se vsaka država zase odloča, za katere skupine prebivalstva bo uporabljala cepivo AstraZenece. Po njegovih besedah je prenos te odločitve Eme na članice EU razmeroma neobičajen.
Sicer pa je Ema pri vnovičnem pregledovanju cepiva AstraZenece k sodelovanju povabila najboljše strokovnjake na področju nevrologije, epidemiologe in internistike ter ostale, pri čemer so pregledali vse primere zapletov s krvnimi strdki po cepljenju s tem cepivom, ki so zabeleženi na portalu neželenih učinkov. Poleg tega so pregledali vse klinične in predklinične študije tega cepiva in ugotavljali, ali obstaja kakršna koli povezava z vnetjem žil. Na podlagi predkliničnih in kliničnih študij niso ugotovili, da bi lahko prišlo do tovrstnih zapletov po cepljenju s cepivom AstraZenece.
Se je pa to lahko ugotovilo z večjim številom cepljenih, do 22. marca so uporabili 25 milijonov odmerkov cepiva AstraZenece. V tem času je bilo zabeleženih 62 primerov krvnih strdkov v možganih in 24 v trebuhu.
Tako je mogoče pričakovati, da se krvni strdek po cepljenju s tem cepivom pojavi pri enemu od 250.000 ali 300.000 cepljenih ter eno smrt zaradi krvnega strdka na 1,4 milijona cepljenih. “Še vedno govorimo o izredno redkih primerih, a je povezava vidna,” je dejal Štrukelj in dodal: “Statistično gledano gre za zelo varno cepivo. Ampak v Evropi šteje posameznik, ne statistika. Če se to zgodi meni, vam in vašim bližnjim, to ni vseeno.” Zato bodo še naprej spremljali varnost cepiva.
V Sloveniji sicer še ni bilo zabeleženega primera krvnega strdka po cepljenju s cepivom AstraZenece. Vsi, ki so cepljeni s tem cepivom, pa naj bodo pozorni na svoje stanje po cepljenju. Če so pojavijo znaki hudih glavobolov, motenj vida, motenj krvnega tlaka, je treba poklicati pomoč, je dejal. Krvne strdke se lahko namreč odpravi.
