Cepivo Moderne je zelo podobno Pfizerjevemu in temelji na tehnologiji informacijske RNK. Ko je cepivo odobreno, je javno objavljena tudi sestava cepiva. Podatki so dostopni na spletni strani Evropske agencije za zdravila (Ema), ko bodo prevedeni v slovenščino, jih bodo po napovedih Štruklja objavili tudi na spletišču javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke.
Cepivo je sestavljeno iz štirih različnih maščobnih spojin, ki tvorijo mehurček, podoben membrani človeške celice. Ta mehurček ima dve nalogi, in sicer da zaščiti občutljivo RNK molekulo z zapisom površinskega proteina novega koronavirusa ter da poskrbi za združitev s človeško celico in omogoči vstop cepiva v celico, je povedal.
“Tehnologija omogoča, da se molekula, ki ima zapis za virusni protein, umesti direktno v sistem nastanka naših proteinov. RNK cepiva ne prehajajo v jedro in nimajo nobenega vpliva na človeški genom,” je na vladni novinarski konferenci še pojasnil Štrukelj.
V primerjavi s Pfizerjevim cepivom ima Modernino po njegovih besedah kar nekaj prednosti. Na temperaturi od minus 15 do minus 20 stopinj Celzija je lahko shranjeno sedem mesecev, 30 dni pa je lahko hranjeno med dvema in osmimi stopinjami, kar je temperatura običajnih hladilnikov. Cepivo je na od osem do 25 stopinjah obstojno 12 ur, kar je zelo pomembno za prevoz in cepilna mesta. Ko pa je že odprto, ga je treba porabiti v šestih urah. V eni steklenički je sicer dovolj cepiva za 10 odmerkov.
V klinične študije cepiva Moderne je bilo vključenih okoli 30.000 posameznikov, starejših od 18 let. Proizvajalec zato svetuje, da se ne cepi mlajših od 18 let, čeprav je cepivo po Štrukljevih besedah verjetno primerno tudi za otroke.
Podobno velja za nosečnice in doječe matere. Predklinične študije na živalih so sicer pokazale, da sta tako cepivo Moderno kot cepivo Pfizerja varna ter ne vplivata na plod ali žival, ki ga nosi. Moderna zato svetuje, da naj se nosečnice ne bi cepile, razen v primerih, ko cepljenje odtehta tiste neželene učinke, ki bi jih lahko pričakovali zaradi same okužbe. Nosečnica se mora o tem posvetovati s svojim zdravnikom, prav tako doječe matere, saj študije glede prehoda v materino mleko še niso bile narejene.
Cepivo je primerno tudi za bolnike s srčno-žilnimi obolenji, bolnike s sladkorno boleznijo in bolnike s kroničnimi vnetnimi obolenji. “V telo ne vbrizgamo aktivnega antigena, ampak ta nastaja v naših celicah, zato reakcija imunskega sistema narašča linearno in neželenih učinkov je tako manj,” je dejal Štrukelj. Prav tako se lahko cepijo bolniki, ki prejemajo imunosupresivna zdravila, a je pri njih mogoče, da cepivo ne bo tako učinkovito.
Po drugem odmerku je zaščita okoli 95-odstotna, o tem, kako dolgo bo trajala, pa še nimajo podatkov. Glede stopnje zaščite po prve odmerku so ocene neenotne, znaša pa okoli 40 do 50 odstotkov. Zaščita pri cepivu Moderne nastopi 12. dan po drugem odmerku, za razliko od Pfizerjevega cepiva, kjer je to obdobje med sedmimi in devetimi dnevi. Cepljenje z drugim odmerkom Moderninega cepiva je priporočeno 28 dni po prvem, a nekaj dni razlike za samo zaščito po besedah Štrulja ni tako pomembno.
Neželenih učinkov cepiva je relativno malo in so blagi ter izginejo zelo hitro. Najpogostejši so blaga bolečina na mestu vboda, rahel glavobol, slabost, povišana temperatura in bolečine v mišicah.
Ugotovili so tudi zelo redek neželeni učinek, in sicer pojav pekočega občutka na koži obraza, še posebej v primerih, če so bili na obrazu izvedeni različni lepotni posegi.
Tako kot vsa ostala cepiva lahko tudi Modernino povzroči preobčutljivost in anafilaksijo, a so tudi to opazili izjemno redko. Zato ob pojavu izpuščaja na koži, zelo močnega utripa srca in povišane temperature svetujejo, naj cepljeni to takoj pove svojemu zdravniku in v tem primeru drugega odmerka zdravnik ne bo dovolil.
