Vodja posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ in predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović je ob četrtkovem obisku Pomurja v izjavi medijem pojasnila, da so v posvetovalni skupini takoj, ko je vlada sprejela odlok, po katerem je pogoj PCT izpolnjen nemudoma po polnem cepljenju proti covidu-19, podali mnenje o strokovni neustreznosti takšne odločitve. “Še vedno stojimo na tem stališču, ministrstvo je s tem seznanjeno. Kaj se bo zgodilo, pa je težko reči,” je pojasnila Beovićeva.
Po smrti dvajsetletnice, pri kateri sumijo na zaplet po cepljenju s cepivom Janssen, se pojavljajo vprašanja o tem, ali bi morali pristojni cepljenje s cepivom Janssen prekiniti oziroma za določene starostne skupine omejiti že pred tragičnim dogodkom.
Med drugim so člani iniciative Forum za demokracijo minuli teden v pisni izjavi vladi očitali, da je z odlokom o načinu izpolnjevanja pogoja PCT “preusmerjala ljudi k cepljenju s cepivom Janssen”. “Državljani so verjeli, da so s potrdilom o izpolnjevanju pogoja PCT zaščiteni, čeprav bi se morali 14 dni še vedno testirati in ob stiku z okuženo osebo oditi v karanteno,” so opozorili.
Zdravniško zbornico in Komisijo za medicinsko etiko so člani foruma zato pozvali, naj raziščeta vlogo posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ pri nastajanju in sprejemanju po njihovi oceni spornega odloka.
Beovićeva je v četrtek sicer poudarila, da bi se tudi ob začetku veljavnosti pogoja PCT sedem oziroma 14 dni po polnem cepljenju ljudje najverjetneje v večji meri odločali za cepivo Janssen, saj bi tudi takrat pogoj PCT dosegli veliko prej, kot če bi se cepili s cepivi Pfizerja, Moderne ali AstraZenece, pri katerih se cepi z dvema odmerkoma.
Vlada je namreč 27. avgusta spremenila odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe s koronavirusom na način, da pogoj cepljenosti nemudoma izpolni vsak, ki je polno cepljen. Na izpolnjevanje pogoja PCT torej ni treba več treba čakati še en ali dva tedna po polnem cepljenju, kot je bilo v veljavi dotlej. Za cepivo AstraZenece je sicer tak režim začel veljati s 14-dnevnim zamikom. Najhitreje tako oseba pogoj cepljenja izpolni pri cepljenju s cepivom Janssen, kjer je status polno cepljene osebe dosežen že po enem odmerku cepiva.
Posvetovalna skupina za cepljenje je nato 31. avgusta na sestanku oblikovala predlog, naj vlada v ustreznem odloku dopolni, da se zaščita po drugem odmerku cepiva podjetja Pfizer vzpostavi po sedmih dneh od polnega cepljenja, pri ostalih cepivih pa po 14 dneh od polnega cepljenja, torej tudi pri cepivu Janssen. Vlada predlogu ni sledila.
Na NIJZ so za STA tudi pojasnili, da so epidemiologi odsvetovali vladi, naj od Madžarske kupi 100.000 odmerkov cepiva. V sredini septembra je namreč zaradi proizvodnih in logističnih težav proizvajalca v Evropi začelo primanjkovati cepiva Janssen, v Sloveniji pa je bilo povpraševanje po tem cepivu večje od razpoložljivih količin.
Ministrstvo za zdravje je zato NIJZ zaprosilo za mnenje v zvezi z dodatnim nakupom Janssna od Madžarske. “Stališče epidemiološke stroke NIJZ je bilo do nakupa dodatnih 100.000 odmerkov odklonilno. V mnenju smo izrazili zaskrbljenost glede nižje učinkovitosti cepiva Janssen, o kateri so že poročali iz nekaterih držav (Francija, Avstrija). Predlagali smo, da se cepljenje prednostno opravlja z mRNK cepivi in poudarili, da je iz javno zdravstvenega vidika bolje, da se povpraševanje po cepivu Janssen preusmeri na cepiva mRNK,” so navedli za STA.
Komisija za medicinsko etiko pa poziva, naj se javnosti na razumljiv način pojasni, v čem se tako po učinku kot po stranskih učinkih med seboj razlikujejo cepiva proti covidu-19 različnih proizvajalcev in katera so za posamezne populacijske skupine najbolj primerna. “Korist cepljenja naj bo izkazano višja od morebitnih sopojavov. Ti naj se spremljajo, njihova pojavnost pa naj se s sprotnimi korektivnimi ukrepi kolikor mogoče omejuje,” poudarjajo v komisiji. Dodajajo, da naj bo javnost tako o koristih kot stranskih učinkih cepljenja obveščena sproti.
V primeru kršenja strokovnih priporočil in etičnih načel, naj pristojna in pooblaščena stroka po mnenju komisije prouči tako vzroke kot posledice neustreznega ravnanja in sprejme ukrepe, ki naj preprečijo njegove ponovitve, še menijo v komisiji.
STA objavlja kronološki pregled nekaterih odločitev glede veljavnosti pogoja cepljenosti.
6. julij: Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ je priporočila cepljenje z mRNK cepivi, saj so člani skupine, ki jo vodi infektologinja Bojane Beović, ugotovili, da so zaloge mRNK cepiv zadostne, mRNK cepiva pa so tudi nekoliko bolj učinkovita.
27. avgust: Vlada je spremenila odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe s koronavirusom. Od takrat velja, da pogoj cepljenosti nemudoma izpolni vsak, ki je polno cepljen. Za cepivo AstraZenece je tak režim začel veljati s 14 dnevnim zamikom. Najhitreje tako oseba pogoj cepljenja izpolni pri cepljenju s cepivom Janssen, kjer je status polno cepljene osebe dosežen že po enem odmerku cepiva.
31. avgust: Posvetovalna skupina za cepljenje je predlagala vladi, naj v ustreznem odloku dopolni, da se zaščita po drugem odmerku cepiva podjetja Pfizer vzpostavi po sedmih dneh od polnega cepljenja, pri ostalih cepivih, torej tudi pri cepivu Janssen, pa po 14 dneh od polnega cepljenja. Imunolog in član posvetovalne skupine za cepljenje Alojz Ihan je za STA 8. septembra pojasnil, da so priporočilo, naj vlada spremeni odlok glede veljavnosti statusa cepljenosti, v skupini sprejeli, ker je v registracijskih dokumentih cepiv jasno zapisano, kdaj ta začnejo delovati. Sistemsko odločitev, kdaj cepivo začne delovati, bi po njegovem mnenju sicer morali sprejeti epidemiologi.
4. september: Vlada je sprejela nov odlok o načinu izpolnjevanja pogoja PCT, ki ga je razširila na številne dejavnosti. Pogoj PCT so od tedaj morale izpolnjevati osebe, ki pri opravljanju dela prihajajo v neposreden stik z drugimi osebami, izkazati ga je moral tudi uporabnik. Odlok je začel veljati 6. septembra.
8. september: NIJZ je v dopisu ministrstvu za zdravje opozoril, da ima epidemiološka služba težave zaradi odloka, saj je ta v neskladju s strokovnimi spoznanji, ki kažejo, da zaščita po cepljenju ni vzpostavljena takoj po cepljenju, temveč po sedmih oziroma 14 dneh.
11. september: Vlada je sklenila zaostriti ukrepe za preprečevanje širjenja novega koronavirusa. S 15. septembrom je pogoj PCT z redkimi izjemami postal obvezen za vse zaposlene in uporabnike storitev. Cepilni center ljubljanskega zdravstvenega doma je v dneh po spremembi odloka zabeležil opazen porast zanimanja za cepljenje proti covidu-19. Največ zanimanja je bilo za cepivo Janssen, pri katerem za pogoj PCT zadostuje že en odmerek, je v izjavi za medije pojasnila vodja cepilnega centra in zdravnica Simona Repar Bornšek.
21. september: Cepiva Janssen je v tednu od 13. do 19. septembra v nekaterih cepilnih centrih zaradi velikega zanimanja zmanjkalo. Koordinator za logistični del cepljenja proti covidu-19 Jelko Kacin je v izjavi za medije ob razpravi o obveznem cepljenju potrdil, da se vlada trudi zagotoviti dodatne količine cepiva proizvajalca Janssen, poleg odmerkov, ki so Sloveniji zagotovljeni glede na delež prebivalstva znotraj Evropske unije.
27. september: Po cepljenju s cepivom Janssen so v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana sprejeli mlajšo bolnico.
27. september: Strokovna skupina pri ministrstvu za zdravje za zajezitev epidemije covida-19 pod vodstvom infektologinje Mateje Logar je opozorila, da je izdaja digitalnega covidnega potrdila takoj po cepljenju s cepivom proizvajalca Janssen administrativen ukrep, saj strokovno gledano zaščita po cepljenju nastopi šele po 14 dneh, zato je treba vse osebe opozoriti, da se morajo v tem času še vedno ščititi in upoštevati vse ukrepe za preprečevanje okužbe s koronavirusom.
28. september: Vlada je sprejela predlog za nabavo dodatnih 100.000 odmerkov cepiva proti covidu-19 proizvajalca Janssen. Takrat so z vlade sporočili, da bo Slovenija kupila odmerke cepiva od Madžarske zaradi takratnih epidemioloških razmer in izraženega interesa prebivalcev za omenjeno cepivo. Pozneje, po primeru smrti, pri katerem sumijo na zaplet po cepljenju s cepivom Janssen, je nakup zadržala. Pred tem so epidemiologi NIJZ izrazili odklonilno mnenje do nakupa tega cepiva zaradi njegove nižje učinkovitosti. Na NIJZ so predlagali, da se cepljenje prednostno opravlja z mRNK cepivi, in poudarili, da je iz javno zdravstvenega vidika bolje, da se povpraševanje po cepivu Janssen preusmeri na cepiva mRNK.
29. september: V UKC Ljubljana je umrla mlajša bolnica, pri kateri so prepoznali sum na zaplet po cepljenju z vektorskim cepivom, je izjavi za medije potrdil vodja službe za urgentno nevrologijo v UKC Ljubljana Igor Rigler.
29. september: Ministrstvo za zdravje je na predlog posvetovalne skupine za cepljenje pozvalo NIJZ, da začasno ustavi cepljenje s cepivom Janssen ter o tem obvesti vse cepilne centre in izvajalce cepljenja, je na novinarski konferenci sporočil minister za zdravje Janez Poklukar. Odločitev je sledila smrti mlajše bolnice. V dneh po smrti sledijo pozivi k boljši obveščenosti glede stranskih učinkov cepiv, pa tudi očitki, da je vlada v prizadevanjih za čim prejšnjo precepljenost ljudi potisnila v uporabo cepiva Janssen.
7. oktober: Minister Poklukar je na novinarski konferenci pojasnil, da gre pri odločitvi, da cepljeni izpolnjuje pogoj cepljenosti takoj po prvem cepljenju, za administrativen ukrep, da cepljeni posamezniki nimajo nadaljnjih stroškov s presejalnim testiranjem. Da pa so hkrati vse, ki so prejeli cepivo Janssen, opozarjali, da zadostna imunost nastane po 14 dneh od cepljenja in naj se v tem času obnašajo tako, kot če ne bi bili cepljeni.
11. oktober: Posvetovalna skupina za cepljenje je priporočila prednostno uporabo mRNK cepiv pred vektorskimi. Beovićeva je ob tem poudarila, da so cepiva Janssen in AstraZeneca v Evropi registrirana za uporabo in je “nemogoče reči, da jih sploh ne bi uporabljali”. So pa uporabo omenjenih cepiv povsem omejili, z njimi se je možno cepiti le na posebno željo.
13. oktober: NIJZ je v skladu s predlogi posvetovalne skupine za cepljenje, ki se je znova sestala 7. oktobra, ponovno predlagal popravek odloka o načinu izpolnjevanja pogoja PCT. “NIJZ je opozoril na neskladje med strokovnimi priporočili in odlokom v luči vzpostavitve zaščite po cepljenju v sedmih oziroma 14 dneh po polnem cepljenju,” so za STA navedli na NIJZ.
vir: arhiv STA in drugi mediji – pripravil Domen Anderle
