Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ob mednarodnem letu zdravja rastlin opozarjata na to, da lahko vsak od nas doprinese k temu, da rastline ostanejo zdrave. Pozivata, naj ljudje ne prinašajo rastlin ali semen iz drugih dežel v Slovenijo, saj lahko s tem prinesejo tudi bolezni in škodljivce.
“Rastline so naš vir življenja, proizvajajo kisik, ki ga dihamo in hrano, ki jo jemo. Oblikujejo videz naše krajine ter skrbijo za njeno raznolikost. Kmetom pomenijo osnovni vir zaslužka, živilski industriji pa dajejo del osnovnih surovin.” so zapisali na upravi in na ministrstvu ter dodali: “Z različnimi rastlinami so založene tržnice, trgovine, cvetličarne in drevesnice. V nerazvitih delih sveta dobra letina preprečuje lakoto, z vedno večjo svetovno trgovino pa se povečuje gospodarska razvitost mnogih držav. Tudi podnebje se spreminja zaradi uničevanja rastlin, tako s strani človeka kot tudi s strani rastlinskih bolezni in škodljivcev. To je že dovolj razlogov, da moramo ohraniti rastline zdrave.”
Opozorili so na to, da je ogroženost zdravja rastlin svetovni problem, ki zahteva tudi učinkovito regionalno, nacionalno in globalno politiko, ustrezno organiziranost in uporabo ustreznih mehanizmov ukrepanja proti širjenju rastlinskih bolezni in škodljivcev.
Svetovna organizacija za kmetijstvo in okolje (FAO), v okviru katere deluje Mednarodna konvencija za varstvo rastlin, je prav zaradi potrebe po povezovanju na različnih nivojih ter na različnih področjih leto 2020 razglasila za mednarodno leto zdravja rastlin.
To pa je priložnost, da se predstavi, kako lahko vsak od nas doprinese k temu, da rastline ostanejo zdrave. “Ne prinašajmo rastlin iz drugih dežel v Slovenijo, saj lahko poleg rastline ali semena prinesemo tudi rastlinske bolezni in škodljivce. Namesto internetnih nakupov rastlin brez fitosanitarnega spričevala pa raje kupujmo rastline, ki so ustrezno pregledane ter prilagojene na naše podnebne razmere.” so opozorili.
Vnos rastlin, sadja, zelenjave, cvetja in semen je razen banan, kokosovih orehov, datljev, ananasa in duriana v EU s potniško prtljago in preko navadne ali hitre pošte, tudi preko telefona ali spleta, vključno s kataloško prodajo prepovedan brez ustreznega fitosanitarnega spričevala, so navedli na ministrstvu in upravi ter razložili, da “npr. iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Črne Gore, Tunizije, Turčije, ZDA, Brazilije in številnih drugih države ne moremo in ne smemo prinesti na primer jabolk, jajčevcev, krompirja, lončnic, šopka cvetja, dišečega rožmarina, okusnih pomaranč.” Določene omejitve so tudi pri prenašanju sadja, zelenjave, cvetja in semen po Evropski uniji.
Nevarni škodljivi organizmi pa se lahko prenašajo tudi z lesenim pakirnim materialom, ki je narejen iz neobdelanega lesa in se uporablja v prometu za zaščito, pritrjevanje, podpiranje ali prevažanje blaga ter zajema zlasti palete, podporni les, gajbe, pakirne bloke, kolute, zaboje, tovorne deske in paletne okvirje oziroma les za izdelavo le-teh.
VIR: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin/ gov.si
