Kot so za STA pojasnili v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, sta bila med hospitaliziranimi otroki z oslovskim kašljem, ki so jih v zadnjem mesecu obravnavali na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja, dva dojenčka, ki proti oslovskemu kašlju nista bila cepljena, in en otrok, ki je bil cepljen osnovno, ni pa bil cepljen ponovno.
“Bolezen pri vseh poteka tipično s hudimi napadi kašlja, zaenkrat brez dodatnih zapletov. Pri vseh treh je bila bolezen prepoznana v fazi, ko antibiotično zdravljenje ni več učinkovito za omilitev bolezni, približno od dva do tri tedne po začetku bolezni,” so navedli. Antibiotično zdravljenje namreč po njihovih navedbah pomaga pri omilitvi bolezni v prvem tednu, ko še ni napadov kašlja in imajo bolniki samo blage respiratorne simptome, ki se ne razlikujejo od virusnih okužb dihal.
Otroke sicer zdravijo simptomatsko, s kisikom po potrebi, dojenčke pa opazujejo zaradi možnih zapletov – denimo zaradi napadov s pomodrevanjem, ki bi trajali dolgo časa, s padcem zasičenosti kisika v krvi in padcem pulza. V tem primeru bi bila potrebni premestitev v intenzivno enoto in mehanska ventilacija, so dodali.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so v letošnjem letu do 1. februarja prejeli 65 prijav primerov oslovskega kašlja, v celotnem lanskem letu pa 120.
Ministrica je ob robu posveta o dostopnosti do ambulant na primarni ravni medijem povedala, da težavo glede oslovskega kašlja “že naslavlja NIJZ”. Ob tem je poudarila pomen cepljenja in preventive, ki je pomembna za zaščito. Pa tudi zato, ker je preventiva v zdravstvu vedno cenejša kot kurativa, je dejala.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki so jih objavili na svojih spletnih straneh, so letos do 1. februarja prejeli 65 prijav primerov te bolezni, kar je več kot polovica vseh primerov, ki so jih zabeležili v preteklem letu. Kot so navedli, je o povečanem številu prijav oslovskega kašlja po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni v zadnjem mesecu poročalo tudi več evropskih držav.
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija Bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, pa tudi majhne otroke. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri, so pojasnili na NIJZ.
Po njihovih navedbah lahko pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, bolezen poteka neznačilno. “Opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni,” so navedli.
Kljub obveznemu cepljenju otrok proti oslovskemu kašlju se ta bolezen v Sloveniji še vedno pojavlja, tudi v obliki izbruhov. V Sloveniji je pojavnost oslovskega kašlja glede na prijavljene primere po navedbah NIJZ največja pri dojenčkih in mladostnikih. Ker je klinična slika pri odraslih običajno neznačilna, bolezen večkrat ni prepoznana kot oslovski kašelj in tudi ni prijavljena, so opozorili.
Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Cepljenje zmanjšuje tveganje za okužbo in zmanjšuje resnost bolezni pri cepljenih posameznikih. Tako zaščita po cepljenju kot tudi po preboleli bolezni pa s časom upada.
Po njihovih navedbah se je cepljenje proti oslovskemu kašlju v Sloveniji začelo leta 1959 in je vključeno v obvezni program cepljenja. Predšolski otroci dobijo tri odmerke cepiva v prvih dveh letih življenja, nato v 2. razredu osnovne šole, ob sistematskem pregledu v srednji šoli pa sledita poživitvena odmerka.
“Izjemnega pomena je, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, priporočljivo pa je tudi cepljenje proti oslovskemu kašlju s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju enkrat v odrasli dobi. Pri odraslih je to cepljenje zaenkrat samoplačniško,” so pojasnili na NIJZ.
Ker so dojenčki do šestega meseca starosti še posebej ogroženi, na NIJZ priporočajo tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju, čim prej po 24. tednu nosečnosti, v vsaki nosečnosti. Cepljenje nosečnic namreč povzroči nastanek protiteles, ki se prek posteljice prenesejo na otroka in ga zaščitijo pred najtežjimi oblikami oslovskega kašlja v prvih tednih življenja, preden pridobi lastno zaščito s cepljenjem, ki se začne pri treh mesecih. Nosečnice se lahko v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja cepijo pri svojem izbranem zdravniku, cepijo pa tudi nekateri ginekologi.
Po podatkih elektronskega registra cepljenih oseb se je v Sloveniji proti oslovskemu kašlju lani cepilo več kot 1000 nosečnic. Precepljenost predšolskih in šolskih otrok pa je sicer v času pandemije covida-19 upadla.
Vir: STA
