Tudi lani se je epidemija skokovito razmahnila v jesenskih mesecih, a je bilo število okuženih takrat nižje kot v primerljivem obdobju letos, število hospitaliziranih covidnih bolnikov in tistih, ki so potrebovali intenzivno nego, pa višje. Lansko jesen sicer še ni bilo na voljo cepiv proti covidu-19, cepljenje se je začelo konec decembra.
Lanski torek, 13. oktobra, so zabeležili 707 okužb, teden dni pozneje 1505, še teden pozneje, 27. oktobra, pa že 2611 okužb, kažejo podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Slednje je bilo tudi najvišje dnevno število potrjenih okužb v lanskem letu. Prav ob torkih je sicer dnevno število potrjenih okužb ponavadi najvišje.
S približno tedenskim zamikom je naraščalo število hospitaliziranih covidnih bolnikov in tistih, ki so potrebovali intenzivno terapijo. Če je bilo 13. oktobra lani v bolnišnicah 210 covidnih bolnikov, od tega 35 na intenzivni negi, jih je bilo teden dni pozneje že 333 (55 na intenzivni), še teden za tem pa 612 (99 na intenzivni). Mesec dni pozneje, 10. novembra, je bilo v bolnišnicah že 1192 covidnih bolnikov, od tega 202 na oddelkih za intenzivno zdravljenje.
Največ bolnikov s covidom-19 je bilo doslej v bolnišnicah v tednih od lanskega 9. novembra do konca decembra. Takrat je število vztrajalo od okoli 1200 pa vse do rekordnih 1324, zabeleženih 26. novembra. To število hospitaliziranih doslej ni bilo preseženo. Danes je denimo v bolnišnicah skupaj 735 covidnih bolnikov (169 na intenzivni).
Intenzivno terapijo je največ bolnikov potrebovalo od sredine novembra do konca decembra lani. Tako je bilo 15. novembra lani na intenzivnih oddelkih 207 covidnih bolnikov, 25. novembra pa 215, največ doslej. Blizu 200 se je število covidnih bolnikov, ki so potrebovali intenzivno nego, obdržalo vse do 25. januarja letos.
Na vrhuncu prejšnjega vala epidemije okoli 3400 dnevno okuženih in 1200 hospitaliziranih
Po številu okužb je sicer prejšnji val epidemije vrh dosegel v torek, 5. januarja, ko so potrdili 3428 primerov. V prvem januarskem tednu so poleg tega še dvakrat zabeležili po več kot 2600 dnevnih okužb, enkrat pa več kot 2000.
V bolnišnicah so 5. januarja zdravili 1177 covidnih bolnikov, od tega jih je 182 potrebovalo intenzivno zdravljenje. Teden dni pozneje, 12. januarja, je bilo v bolnišnicah 1244 covidnih bolnikov, od tega 206 na intenzivnih oddelkih. Še teden dni zatem pa je število hospitaliziranih padlo na 1178, število bolnikov na intenzivnih oddelkih pa na 181.
Čeprav je bilo skozi ves januar dnevno število potrjenih okužb zelo visoko in je z izjemo koncev tedna krepko presegalo tisočico, število hospitaliziranih covidnih bolnikov ni naraščalo, ampak se je ves čas gibalo od okoli 1100 do 1200, 3. februarja pa je prvič padlo pod 1000 in se nato vztrajno zniževalo.
Po umiritvi razmer v toplejših mesecih se je epidemija proti koncu poletja znova razmahnila, a letos prej kot lani. Že zadnji dan avgusta, ki je padel ravno na torek, so tako zabeležili približno toliko okužb kot lani 13. oktobra, in sicer 769. Oktobra pa število okužb narašča precej bolj skokovito kot v lanskem oktobru. V torek, 12. oktobra, so tako potrdili 1229 okužb, teden dni pozneje 2152, še teden za tem, 26. oktobra, pa 3138 okužb.
Število okužb izjemno hitro prebilo 4000, hospitaliziranih za zdaj nekaj čez 400 ljudi
Dnevno število potrjenih okužb iz prejšnjih valov je bilo preseženo v torek, 2. novembra, ko so našteli 3456 novih primerov, že dan kasneje pa je dnevno število potrjenih okužb prvič preseglo 4000, potrdili so jih kar 4511, kažejo danes objavljeni podatki.
Hospitaliziranih covidnih bolnikov je v tokratnem valu glede na število potrjenih okužb manj, je pa med njimi nekoliko višji delež tistih, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje.
Tako je bilo 12. oktobra v bolnišnicah 420 covidnih bolnikov, od tega 122 na intenzivnih oddelkih. Teden dni pozneje je bilo število obojih še približno enako, teden dni zatem, 26. oktobra, je število hospitaliziranih poskočilo na 547, tistih na intenzivni terapiji pa na 131. Še teden pozneje, 2. novembra, so v bolnišnicah zdravili 670 covidnih bolnikov (159 na intenzivni).
Epidemiolog Mario Fafangel je sicer pred dnevi opozoril, da število okužb tokrat ne odraža dogajanja pred 14 dnevi, kot je bilo to ob prvem pojavu epidemije, saj je po zadnjih podatkih inkubacijska doba virusa le dva dni. Po v sredo objavljenih podatkih Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) so tudi v zadnjem obdobju, od 18. do 24. oktobra, v vseh vzorcih potrdili le koronavirusno različico delta.
Razlika v okoliščinah je danes glede na prejšnje valove epidemije predvsem dejstvo, da je z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 po podatkih vlade cepljenih 1.185.861 ljudi ali 56 odstotkov vseh prebivalcev, z vsemi odmerki pa 1.115.773 oz. 53 odstotkov prebivalcev.
Po zadnjih dostopnih podatkih NIJZ je sicer 28. oktobra letos sedemdnevno število potrjenih primerov okužbe s koronavirusom znašalo 1398 med necepljenimi in 748,5 med cepljenimi.
V Sloveniji so doslej po podatkih NIJZ skupaj potrdili 309.483 okužb, od tega je bilo 20.339 ljudi cepljenih. Gre sicer za podatke od začetka epidemije v marcu 2020, cepiva proti covidu-19 pa so v Sloveniji postala dostopna v prvi polovici letošnjega leta.
Največ smrtnih žrtev je covid-19 v Sloveniji terjal v tednih od 16. novembra do 20. decembra lani. Takrat je vsak dan umrlo več deset ljudi, nekajkrat tudi več kot 50 in celo več kot 60. V tokratnem valu je smrtnih žrtev občutno manj. Dnevno število umrlih s covidom-19 tako praviloma ostaja pod deset.
Skupno število smrtnih žrtev je preseglo tisočico 20. novembra lani, čez 2000 se je povzpelo 11. decembra, čez mesec dni, 10. januarja, je preseglo 3000, prek 4000 je skočilo 17. februarja. Precej več časa, do 19. oktobra, pa je trajalo, da je število umrlih s covidom-19 preseglo 5000.
Pripravila Nadja Podobnik – Vir: arhiv STA, NIJZ
