Novo šolsko leto je tako rekoč pred vrati, scenarij, po katerem bo potekalo, pa še ni izbran. Vse bo namreč odvisno od epidemiološke slike razširjenosti novega koronavirusa v državi. Odločitev naj bi bila sprejeta prihodnji teden, ko se bodo na Brdu pri Kranju ravnatelji osnovnih in srednjih šol ter vrtcev sestali na tridnevni konferenci z ministrico za izobraževanje, znanost in šport Simono Kustec.
Na ministrstvu so sicer pripravili štiri modele možnega poteka pouka v jeseni. Skrajna sta, da vsi šolarji pridejo v šolo brez omejitev oz. da so vse šole zaradi izjemno slabe epidemiološke slike popolnoma zaprte. Predvidena pa sta še dva vmesna modela, in sicer kombinacija pouka v razredu in na daljavo, kot smo ji bili priča maja in junija. Po enem modelu bi imeli učenci od 1. do 5. razreda pouk v šoli, preostali na daljavo. Drugi model pa predvideva, da je lahko nekaj učencev tudi predmetne stopnje v šoli, drugi pa na daljavo.
Ravnatelji in starši si želijo normalnega začetka pouka
Kot je za STA pojasnil predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije Gregor Pečan, si ravnatelji in starši ne želijo, da bi se pouk začel z zamikom, ampak 1. septembra, in da bi ga vsi obiskovali v šolah. Ob tem je dejal, da evropska priporočila mladih ne opredeljujejo kot rizično skupino in ugotavljajo, da v šolah in vrtcih ni bilo nobenih žarišč epidemije novega koronavirusa.
Zadnja raziskava Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je namreč pokazala, da otroci redkeje zbolijo za covidom-19 od odraslih. Med vsemi obolelimi za to virusno boleznijo v EU in Veliki Britaniji je bilo le pet odstotkov otrok, mlajših od 18 let. Tudi, če se okužijo, redko hudo zbolijo oziroma in potrebujejo manj bolnišničnega zdravljenja kot odrasli. Praviloma imajo blago atipično okužbo in jo redkeje kot odrasli prenesejo na druge.
Izsledki raziskave tudi kažejo, da se prenos okužbe med učenci v šolah pojavi občasno in da se niso okužili med obiskovanjem pouka, ampak zunaj šole. Odločitev o tem, ali šole odpreti ali zapreti, pa bi morala biti po navedbah raziskave v skladu s priporočili javnega zdravstva, ki veljajo znotraj skupnosti.
Če bo torej Slovenija sledila evropskim strokovnim smernicam, je glede na trenutno stanje Pečan prepričan, da bodo šole odprte. Ob tem je izpostavil Nemčijo, kjer da se je v nekatere dele države v šole po poletnih počitnicah vrnilo več sto tisoč šolarjev.
Ob tem je opozoril še na po mnenju ravnateljev neživljenjske omejevalne ukrepe, ki jih je že preteklo šolsko leto oblikoval NIJZ. “Če ne bodo priporočila NIJZ temeljito spremenjena, bodo ukrepi popolnoma neuporabni, saj je težko vzdrževati določeno razdaljo med učenci, prepoloviti oddelke in drugo,” je izpostavil.
Tudi v Zvezi aktivov svetov staršev Slovenije upajo, da bo zdravstvena slika taka, da bo v šolo lahko šli vsi otroci brez omejitev. “Pričakujemo, da bosta zdravstvena in pedagoška stroka skupaj našli primerne ukrepe, ki bodo zagotovili čim bolj nemoten pouk vsem učencem ob sprejemljivem tveganju okužbe oziroma možnosti nadzorovanja širjenja epidemije,” je za STA povedal predsednik zveze Anton Meden.
V zvezi prav tako pričakujejo, da bodo pristojni stanje tudi skrbno spremljali in pravočasno zamejili okužbo z začasnim izoliranjem posameznih skupin, da najbolj drastični ukrepi ne bodo potrebni. “Če bi se zgodilo, da nekateri učenci, ki so premajhni, da bi lahko bili sami doma, zaradi preprečevanja okužbe ne bi smeli iti v šolo, je treba, ne glede na število takih učencev, najti sistemsko rešitev za njihovo varstvo in tudi pouk,“ poudarja Meden.
Ob tem je opozoril, da pouk na daljavo za starše ni vzdržen, predvsem za starše manjših otrok. Zato v zvezi opozarjajo, da se bremena varstva otrok in njihovega pouka ne sme samoumevno preložiti na starše, je še pripomnil Meden.
Kljub šolanju na daljavo uspešen konec leta
Minulo šolsko leto je bilo neobičajno, saj ga je močno zaznamovala epidemija covida-19. Po razglasitvi epidemije so se 16. marca zaprli vsi vzgojno-izobraževalni zavodi, šole pa so uvedle pouk na daljavo. Doma je tako ostalo tudi 191.663 osnovnošolcev in 72.891 srednješolcev, ki so se morali spopasti s šolanjem na daljavo.
S koncem epidemije so se po več kot dveh mesecih, 18. maja, v šolske klopi najprej vrnili učenci prvih treh razredov osnovnih in dijaki zaključnih letnikov srednjih šol, 25. maja so v šolo odšli še učenci 9. razredov osnovne šole. V začetku junija so se v šolske klopi vrnili učenci 4. in 5. razredov, 3. junija pa so se jim pridružili še učenci 6., 7. in 8. razredov.
Ob postopnem vračanju učencev v šolo so veljali številni ukrepi za preprečevanje širjenja okužb. Pouk je tako sprva za vsako skupino potekal le v eni učilnici, saj so morale šole iz razredov oblikovati manjše učne skupine oz. največ 15 učencev v eni skupini. Pred začetkom pouka so morali učilnice temeljito prezračiti, nato pa spet vsako uro. Učitelji so morali nositi maske ves čas, devetošolci pa zunaj učilnic.
Kljub temu se je šolsko leto po prvotnem koledarju za učence od 1. do 8. razreda končalo 24. junija, za 9. razrede pa se je končalo teden prej, 15. junija. Maturanti pa so se preko pouka na daljavo do zaključka šolskega leta, 22. maja, pripravljali na maturo in jo tudi uspešno končali.
Pouk na daljavo zahteven in stresen
Da je pouk na daljavo zahtevnejši kot pouk v razredu, je v raziskavi zavoda za šolstvo o izobraževanju med epidemijo novega koronavirusa sicer ocenila polovica učencev. Tudi učitelji so pouk na daljavo ocenili kot zahteven in stresen ter da je bil slabši kot delo v razredu. Kljub temu je večini učiteljev uspelo realizirati dve tretjini ali več učnih ciljev.
V večji stiski so bili tisti učitelji, ki so imeli občutek, da učencev ne morejo pritegniti k sodelovanju. Največ takih je bilo na predmetni stopnji osnovne šole. V raziskavo je bila vključena okoli desetina učencev in dijakov, tretjina vseh učiteljev in dve tretjini vseh ravnateljev.
Tudi v nedavni anketi Mladinskega sveta Slovenije je večina mladih šolanje od doma med epidemijo covida-19 ocenila kot manj učinkovito kot običajno. Kar petina šolajočih ni imela vse potrebne ali dovolj dobre opreme za izobraževanje na daljavo, dobri tretjini pa je težave povzročala internetna povezava, kar kaže na določene neenakosti v dostopu do izobraževanja, ki so lahko pogojene z materialnim položajem šolajočih ali z neugodno lokacijo bivanja. Več kot četrtina šolajočih je izrazila skrb, ali bodo sploh lahko zaključili letnik.
Piše Vlasta Ivić
