Agencija RS za okolje (Arso) je merilno postajo za merjenje kakovosti zraka v središče Črne na Koroškem, ob robu avtobusne postaje, postavila po ujmi avgusta 2023.
V skoraj letu in pol so meritve v Črni velikokrat pokazale zelo slabo kakovost zraka. Na Arsu in občini to pripisujejo gradbenim delom po ujmi, prometu in pozimi tudi individualnim kuriščem.
Ugotavljajo pa, da lokacija merilne naprave ni najbolj primerna, saj ne v celoti ustreza zahtevam zakonodaje. Zato zdaj iščejo drugo, primernejšo. Tako bodo, kot je za STA ocenila županja Občine Črna na Koroškem Romana Lesjak, dobili realnejše meritve. Na rezultate meritev po njenem prepričanju zdaj zagotovo zelo vpliva tudi tamkajšnja avtobusna postaja.
Preliminarni podatki Arsa za leto 2024, izmerjeni z merilno napravo v središču Črne, tako kažejo, da je bila v Črni na Koroškem 52 dni presežena mejna dnevna vrednost za delce PM10. Dovoljeno število preseganj v koledarskem letu pa je 35.
“Presežene vrednosti delcev PM10 v Črni pripisujemo v poletnem času gradbenim delom, prometu in spravilu lesa, v hladnem obdobju leta pa individualnim kuriščem na trda goriva,” so razloge za izmerjeno slabo kakovost zraka v Črni za STA navedli na Arsu.
Že od leta 2009 je postaja za merjenje kakovosti zraka postavljena tudi v Žerjavu, ki je od Črne oddaljen slabe tri kilometre. Merilno mesto je Arso tam postavil zaradi starih bremen, povezanih z nekdanjim izkopavanjem svinca in cinka, ter industrijskega objekta v Žerjavu. Spremljajo prisotnost arzena, kadmija, niklja in svinca v delcih PM10. Po preliminarnih podatkih Arsa je bila vrednost delcev PM10 v Žerjavu lani do konca novembra presežena devetkrat, občutno manjkrat kot v Črni.
Kakovost zraka je po mnenju županje slabša povsod tam, kjer na prostem potekajo gradbena dela. Problem je tudi, da je Črna v kotlini in je kakovost zraka slabša v primerjavi s kraji, ki so geografsko bolj odprti. Sicer pa Lesjak meni, da lahko tudi sami krajani prispevajo k boljši kakovosti zraka z ustreznim kurjenjem, ne pa da se “na veliko kuri” marsikaj.
Prepričana je tudi, da bo prašenja v Črni in okolici veliko manj, ko bodo zaključena vsa gradbena dela, sanirane in asfaltirane zdaj makadamske površine ter urejeni vodotoki in plazovi. Tako kot drugod je tudi v Črni predvidena večletna sanacija po ujmah leta 2023, samo letos je v celotni občini načrtovanih za okoli 20 milijonov evrov projektov.
Hkrati bodo v občini Črna in še štirih koroških občinah letos začeli izvajati 10-letni program ukrepov okoljske sanacije, izhaja iz odloka, ki ga je v sredo potrdila vlada. Po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo program ukrepov vsebuje konkretne rešitve za zmanjšanje onesnaženja, vključno z omejitvijo dvigovanja prašnih delcev, sanacijo onesnaženih tal na javnih površinah, zagotavljanjem varnega okolja za otroke v vrtcih in šolah in spremljanjem učinkovitosti ukrepov.
Dejstvo je, da slaba kakovost zraka negativno vpliva na zdravje, opozarjajo na ravenski območni enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Tudi tam, podobno kot drugi pristojni, svetujejo pazljivost pri uporabi rezultatov meritev.
“V ozkih dolinah je kakovost zraka v primeru toplotne inverzije v zimskem času slaba. Visoka vsebnost delcev je v vseh ozkih, slabo prepihanih dolinah in ljudje to zaznajo in so zaznavali tudi v preteklosti. V primeru Črne na Koroškem je to dejstvo sedaj podkrepljeno s konkretnimi meritvami. Sta pa tudi merilnika na lokacijah, ki zajameta precej izpustov prometa (Črna) in industrije (Žerjav), kar moramo upoštevati pri primerjavi z drugimi lokacijami,” je za STA navedel Matej Ivartnik z ravenskega NIJZ.
Poleg splošno znanih priporočil prebivalstvu za obdobja, ko v določenem kraju izmerjene vrednosti, sproti dostopne na spletni strani Arsa, kažejo na slabšo kakovost zraka, pa Ivartnik dodaja še lokalnega: “V ozkih dolinah imamo to prednost, da se v času inverzije lahko precej hitro in enostavno odpeljemo na bližnje hribe v čisti zrak nad območjem inverzije in tam izvajamo rekreativne aktivnosti, ki jih v dolini odsvetujemo.”
Vir: STA
