Čeprav sojenje poteka že nekaj časa, so doslej s soglasjem vseh vpletenih zgolj prebirali izpovedi prič v predkazenskem postopku, danes pa so na zahtevo sodišča zaslišali nekdanjo direktorico Klasja Celje in Ptujskih pekarn Dragico Veršič ter nekdanjega vodjo oddelka za korporacijsko financiranje v Probanki Gregorja Drnovška, na predlog obrambe pa še nekdanjega prvega moža Nove KBM Matjaža Kovačiča.
Zaradi vnaprejšnjega opravičila Lobnikovega zagovornika oz. racionalizacije postopka se je sodnik Boštjan Polegek priče odločil zaslišati zunajrazpravno. Ker preostala obramba in specializirani državni tožilec Luka Moljk niso imeli dodatnih dokaznih predlogov, je sodnik za naslednji narok že napovedal možnost sklepnih besed. Ali bo do tega prišlo, je odvisno le še od Lobnikovega zagovornika, ki se bo moral še izreči glede morebitnih dodatnih predlogov, zato sodišče danes še ni določilo datuma obravnave.
Tožilstvo sicer prvoobtoženemu Ročniku očita, da je decembra 2008 zlorabil položaj direktorja v družbah Toming Consulting in Millcom Skupina, da bi pridobil veliko premoženjsko korist Probanki. Namesto da bi ravnal kot skrben direktor, sta morali omenjeni družbi po navedbah iz obtožnice kupiti od Probanke delnice Nove KBM po ceni 36 evrov za delnico, čeprav naj bi vedel, da je takrat borzna cena znašala 11 evrov za delnico.
S tem je Probanki po navedbah tožilstva pridobil veliko premoženjsko korist v višini nekaj več kot 3,1 milijona evrov, saj je omenjene delnice prodala za 4,5 milijona evrov, medtem ko naj bi bile dejansko vredne okoli 1,4 milijona evrov. Njegovi družbi pa naj bi utrpeli škodo, in sicer Toming Consulting nekaj več kot dva milijona evrov in Millcom Skupina okoli milijon evrov.
Kovačiča je obramba povabila na sodišče, da bi pojasnil okoliščine glede vrednosti delnic takrat državne Nove KBM v letu 2008. Čeprav je slednji, zoper njega sicer v zvezi z banko prav tako tečejo kazenski postopki, skušal na dolgo obrazložiti vso krivdo države za dogajanje v zvezi z poznejšim izbrisom malih delničarjev, sodnik tega ni dovolil, češ da ga zanima samo dogajanje v obravnavanem letu.
Na vprašanje glede gibanja vrednosti delnice in ali so imeli vlagatelji razloge za to, da so verjeli v rast cen delnice, je Kovačič odvrnil, da je takrat tudi sam vložil 60.000 evrov v delnice po vrednosti 30 evrov in jih ni prodal, saj je verjel, da bo njihova vrednost glede na to, da je banka poslovala dobro, še precej porasla.
Kar se je dogajalo pozneje, je po njegovem pogojeno z veliko različnimi faktorji, tudi izbruhom svetovne finančne krize, predvsem pa “idiotskem” obnašanju države, ki ni pravočasno poskrbela za že pred tem obljubljeno dokapitalizacijo, za kar je imela tistega leta v proračunu že rezerviranih sto milijonov evrov.
Medtem pa nekdanji sodelavec in daljni sorodnik Lahove Gregor Drnovšek sodišču glede sklepanja opcijskih pogodb ni mogel povedati veliko, saj da o konkretnem poslu med Probanko ter Ročnikovimi podjetji ni vedel nič, pa tudi sicer je pri takih pogodbah sodeloval le v začetni fazi ob pripravi pogodbe.
Izvedeno je bilo tudi pričanje Veršičeve, ki je bila v času najema Probankinega kredita v imenu celjskega Klasja na čelu omenjenega podjetja, pozneje pa skupaj z Ročnikom na celjskem sodišču za zdaj sicer še nepravnomočno obsojena na leto in deset mesecev zaporne kazni – prav tako zaradi zlorabe položaja.
Veršičeva je v zvezi s kreditom zatrdila, da je bila o posojilu seznanjena iz Probanke, z zagotovilom, da gre le za dva meseca, ko naj bi kredit prevzelo podjetje Toming Consulting. O tem poslu naj bi govorila izključno s takratno predsednico nadzornega sveta njenega podjetja Ireno Stanko Čurin, ne pa tudi z Ročnikom ali Lahovo, medtem ko Lobnika sploh ni poznala.
Na vprašanja sodnika je zatrdila, da o tem, za kaj naj bi pri celotnem poslu šlo oz. tem, da naj bi Toming Consulting denar potreboval za nakup delnic Nove KBM, ki jih je imela v lasti Probanka, ni vedela ničesar, niti o tem ni spraševala. Po začudenju sodnika, zakaj je ni zanimalo, čemu Toming Consulting posojila ni najel sam, je izrazila obžalovanje, da bi to morda res lahko storila.
Sodnik Polegek ji je nato predložil dokaz, iz katerega je bilo razvidno, da je Veršičeva, nekoč se je sicer pisala Murko, vedela precej več o konkretnem poslu, kot priznava, prav tako pa pričanje Čurinove, ki je v popolnem nasprotju s tem, kar je povedala sama. Nekdanja nadzornica je namreč izpovedala, da uprava za najem 3,2 milijona evrov visokega kredita sploh ni potrebovala soglasja nadzornega sveta.
“Jaz sem svoje povedala, trdim pa, da Čurinova laže. Nikoli ni problematizirala kredita. Naredila nam je izredno škodo z lažmi na sodišču, zaradi česar je bila tudi kazensko ovadena,” je dejala Veršičeva, zoper katero je Čurinova pričala tudi na celjskem sodišču, čeprav naj bi, kot je danes dejala obdolžena, imeli v času poslovnega sodelovanja zelo korektne odnose.
