V letošnjem izboru Slovenka leta, ki je bil že 32. po vrsti, se je za naslov potegovalo 12 kandidatk z izstopajočimi osebnostmi in vidnimi dosežki. “Tokrat smo zaradi znanih okoliščin resda malce čakali, a niti na misel nam ni prišlo, da bi prav zdaj, ko je to najbolj potrebno, z žarometi ne osvetlili izjemnih žensk, njihovega prizadevanja in vsega, za kar se borijo,” so pred začetkom glasovanja zapisali pri reviji Zarja/Jana. Izbor pa so preko spleta izpeljali danes.
Za laskavi naziv Slovenka leta 2020 so se potegovale: Zdenka Badovinac, Magda Kastelic Hočevar, Valentina Kobal, Ema Kozin, Kazimira Lužnik, medicinske sestre, Nevenka Mlinar, Katarina Očko, Anita Ogulin, Carmen Rajer, Natalija Spark in Erika Žnidaršič.
Slovenka leta 2020 je tolmačka slovenskega znakovnega jezika, ki je vez med gluhim in slišečim svetom, kar je še posebno v času epidemije zanje lahko življenjskega pomena.
“Znakovni jezik ji je bil tako rekoč položen v zibelko, saj se je rodila gluhima očetu in materi. To jo je usmerilo na njeno življenjsko pot: želela je pomagati drugim. Po težki ločitvi, ko je s hčerko najstnico ostala na cesti in s pomočjo dobrih ljudi dobila streho nad glavo, ji je uspelo končati študij pedagogike/andragogike. Za diplomsko delo je prejela Prešernovo nagrado. Ko si je uredila življenje in se pri dobrih štiridesetih odločila za magistrski študij psihosocialne pomoči, je pod svoje okrilje sprejela še dva malčka, za katera biološka mama ni našla (po)moči. Padci v življenju so ji dali samo še več moči za pomoč drugim. Poseben izziv zanjo je tolmačenje gledaliških predstav, ki so bile do zdaj gluhim nedostopne. Skozi svoje izjemno zavzeto delo psihosocialne delavke in tolmačke Sparkova simbolno pomeni še vedno precej prezrto skupnost gluhih in jim odpira nova vrata,” so o Nataliji Spark zapisali organizatorji izbora.
Nominirana je bila tudi Slovenjgradčanka Kazimira Lužnik. v reviji Zarja so ob njeni nominaciji zapisali: “Kazimira Lužnik iz znane glasbene družine Nanut je pianistka, organistka, zborovodkinja, zdravstvena delavka, predvsem pa tekaška legenda, ki smo jo do lanskega leta, ko je zaradi epidemije mnogo tekmovanj odpadlo, redno srečevali na slovenskih tekaških prireditvah. Pri svojih šestinosemdesetih letih je že nekaj let najstarejša udeleženka ljubljanskega maratona, poleg vseh drugih pa se je desetkrat udeležila tudi prestižnega maratona v New Yorku.”
“S tekom se je resneje začela ukvarjati pri 46 letih in še zdaleč ne misli odnehati. Legendarna tekačica pravi, da je najbolj vesela, če s svojim zgledom še koga navduši za tek. Njena značilna mladostnost izvira iz njenega optimizma, radovednosti in hvaležnosti življenju. Z možem Milošem, 96-letnim upokojenim pediatrom, se še vedno vsak dan odpravita na sprehod. Dan brez rekreacije je zanjo izgubljen, pravi in dodaja: Tekla bom, dokler mi bo Bog dal to veselje in dokler me bodo nesle noge.”
