Spor med celjsko nepremičninsko investicijsko družbo NID in slovenjgraško občino ima dolgo brado. Podjetje NID je v stečaju od junija 2013, tožba proti občini je bila vložena leta 2015, povezana pa je z dogajanjem, ki sega v leto 2008. Takrat je podjetje NID kupilo zemljišče oz. dve parceli na razglednem robu planote Legen nad Slovenj Gradcem, kjer sta nekdaj delovali trgovina in restavracija Bellevue.
Podjetje NID je tam načrtovalo gradnjo večstanovanjskega objekta Vila Bellevue in nato prodajo stanovanj na trgu. Za uresničitev svojih načrtov je od prodajalca zemljišča, družbe Pagat, pridobilo lokacijsko informacijo, ki jo je slovenjgraška občina izdala 3. decembra 2007, in potrdilo o namenski rabi zemljišča, izdano 15. aprila 2008. Iz teh dokumentov je izhajalo, da je na območju dovoljena gradnja stanovanj višje gostote, to je več kot 80 prebivalcev na hektar. Na osnovi teh podatkov je družba NID naročila projekt.
A pozneje se je izkazalo, da je zaradi medsebojne neusklajenosti občinskih prostorskih aktov za območje, za katero je podjetje NID že naročilo projekt, predvidena namenska raba z nižjo gostoto gradnje. To pa je pomenilo, da je bila lokacijska informacija, na katero se je kot investitor zanašalo podjetje NID, napačna.
Po spremembi pogojev za gradnjo je podjetje pristopilo k preprojektiranju prvotnih načrtov in tudi pridobilo gradbeno dovoljenje, ki je pravnomočno postalo šele pozneje, saj so vmes tekli različni pritožbeni in drugi pravni postopki.
Podjetje je nato po lastnih navedbah zaradi dolgotrajnosti vseh postopkov, s tem povezanih stroškov, plačevanja finančnega lizinga in ker projekta ni uspelo izvesti v prvotnih načrtih, leta 2013 pristalo v stečaju.
Ker je ocenil, da je za nastalo škodo podjetju odškodninsko odgovorna slovenjgraška občina, ki mora jamčiti za pravilnost podane lokacijske informacije, je tožbo proti Mestni občini Slovenj Gradec leta 2015 vložil stečajni upravitelj podjetja NID v stečaju Damjan Belič.
Po več let trajajočih postopkih pred celjskim okrožnim sodiščem – ter vmes tudi pred višjim in vrhovnim sodiščem – je lani odločitev celjskega sodišča, ki je zahtevku NID delno ugodilo, postala pravnomočna.
Tako je slovenjgraška občina, sicer šele po tem, ko je bila vložena že izvršba, 2. julija lani podjetju NID plačala dosojeno premoženjsko škodo z obrestmi v skupni višini nekaj nad 756.000 evrov. Sredstva je občina zagotovila s prvim rebalansom lanskega proračuna, v katerem je za 775.000 evrov povečala načrtovana sredstva na postavki za odškodnine.
Stečajni upravitelj Belič pravnomočne odločitve sodišča za STA ni želel komentirati, ker je v zvezi z isto zadevo v teku še en sodni postopek. Podjetje NID namreč občino toži tudi za izgubljeni dobiček, ki si ga je podjetje obetalo s prodajo stanovanj na trgu. Zaradi vložene revizije ta postopek trenutno stoji.
Medtem je namreč občina, ki jo od leta 2018 kot župan vodi Tilen Klugler, v času dogajanja, ki je sprlo strani, pa je bil župan Matjaž Zanoškar, marca lani na Vrhovno sodišče RS vložila predlog za dopustitev revizije zoper sodbo in sklep celjskega višjega sodišča.
Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo. “Revizija je bila nato tudi vložena, vendar šele pred kratkim, tako da o zadevi še ni bilo odločeno,” so za STA ta teden pojasnili na vrhovnem sodišču. Kdaj bo o zadevi odločeno, ni znano. Sodišče je revizijo dopustilo glede treh vprašanj, med drugim, ali je podana vzročna zveza med napačno izdano lokacijsko informacijo in nastalo škodo.
Na občini po vloženi reviziji v nadaljevanju pričakujejo, da se bo o zadevi ponovno odločalo. “V prejšnjih postopkih je namreč sodišče že dvakrat zavrnilo tožbeni zahtevek – enkrat na prvi in enkrat na drugi stopnji,” so v pisnem odgovoru navedli za STA.
Pojasnili so tudi, da je občina od podjetja v stečaju januarja 2023 prejela predlog za poravnavo v višini 477.768 evrov, a da se je bila občina pripravljena poravnati le za stroške izdelave projektne dokumentacije na podlagi računov projektanta. To je tudi sporočila tožeči stranki, vendar ta po navedbah občine s tem ni soglašala.
“Občina mora ravnati kot dober gospodar z javnimi sredstvi in upoštevati stališča nadzornih organov, kot sta nadzorni odbor občine in Računsko sodišče RS. V primerih, ko rezultat pravde ni vnaprej predvidljiv, ti organi odsvetujejo poravnavo, še posebej, če gre za visok znesek, kot v tem primeru,” so dodali.
Med drugim so navedli še, da podjetje NID ni začelo z načrtovano gradnjo kljub pravnomočnemu gradbenemu dovoljenju, prav tako da bi zemljišče lahko prodalo drugemu investitorju, če samo ni moglo graditi.
Zemljišče, na katerem je podjetje NID načrtovalo gradnjo večstanovanjskega objekta, je pozneje ostalo v lasti lizinške hiše, danes pa je v zasebni lasti in pozidano.
Iz poročil, ki so v okviru stečaja podjetja NID objavljena na spletnih straneh Ajpesa, pa je razvidno, da je bil znesek, ki ga je občina nakazala v stečajno maso, oktobra lani že namenjen za delno poplačilo upnikov v stečajnem postopku.
Vir: STA
