Covidni oddelek so uredili v starem kirurškem bloku, za ureditev so doslej namenili okoli 350.000 evrov. Na navadnem oddelku trenutno zdravijo 33 bolnikov s covidom-19, v enoti intenzivne terapije pa šest, od katerih nobeden ni bil cepljen proti covidu-19. Tudi na navadnem oddelku prevladujejo necepljeni bolniki, je dodal Lavre.
V četrtek so v slovenjgraško bolnišnico sprejeli sedem bolnikov iz drugih regij, saj ima bolnišnica trenutno na voljo 50 postelj na navadnem oddelku, za kar imajo po Lavretovih besedah trenutno tudi dovolj kadra.
Bodo pa v ponedeljek začeli urejati še eno nadstropje starega kirurškega bloka – tega bodo sicer po načrtih v letih 2025 ali 2026 rušili – in Lavre računa, da bodo v tednu dni pripravili še 20 postelj na navadnem oddelku.
A za oskrbo dodatnih bolnikov potrebujejo pomoč kadra od drugod, in sicer šest diplomiranih medicinskih sester in od 10 do 12 zdravstvenih tehnikov, je povedal. Na skupno 25 postelj lahko povečajo tudi zmogljivosti za bolnike, ki potrebujejo intenzivno terapijo, a tudi za to potem potrebujejo dodatni kader.
Trenutno je v delo s covidnimi bolniki vključenih 116 zaposlenih, ki jih prerazporejajo iz drugih oddelkov bolnišnice, zaradi česar krčijo druge programe. Dobijo pa nekaj kadrovske okrepitve že ta konec tedna, ko se bosta v delo vključila zdravstvena tehnika iz Zdravstvenega doma (ZD) Mozirje, pričakujejo tudi dve diplomirani medicinski sestri iz ZD Slovenj Gradec.
Svet zavoda se je v četrtek seznanil tudi s poslovanjem bolnišnice v prvih devetih mesecih. “Gre za oceno poslovanja, saj še vedno ni znana cena, po kateri bo plačano zdravljenje covidnih pacientov. Letos se je ta cena znižala za 65 odstotkov, kar nikakor ne pokrije stroškov, ki nastanejo ob zdravljenju teh pacientov,” je dejal Lavre.
Bolnišnica je imela v prvih devetih mesecih po zdajšnjih cenah 1,8 milijona evrov primanjkljaja, s tem da ima letos skoraj za 30 odstotkov višje prihodke kot lani. Ti so višji na račun izplačevanja covidnih dodatkov, za kar so sredstva dobili neposredno iz državnega proračuna. Lani so v prvih devetih mesecih prihodki bolnišnice znašali okoli 46 milijonov evrov, letos pa okoli 54 milijonov evrov.
Če bo plačilo covidnih bolnikov takšno, kot je zdaj pripravljeno za aneks ena k splošnemu dogovoru za letos, bo slovenjgraška bolnišnica v prvih devetih mesecih imela okoli 740.000 evrov presežka, je povedal Lavre.
Sicer pa ima slovenjgraška bolnišnica novo sestavo sveta zavoda, saj je dosedanji sestavi, v katero je pred imenovanjem Lavreta za direktorja v začetku leta posegla vlada, potekel mandat. So pa v novi sestavi trije isti člani kot doslej. Svet zavoda se je tako v četrtek sestal na ustanovitveni seji, na kateri je za predsednika izvolil Boruta Zormana, za namestnika pa Mirana Jeromla.
Medtem pa je dosedanji predsednik sveta bolnišnice Ksandi Javornik pred kratkim postal pomočnik direktorja bolnišnice za poslovno-pravne zadeve in nemedicinske dejavnosti. Kot je v zvezi s tem povedal Lavre, bolnišnici imenovanje dodatnega pomočnika direktorja omogočajo predpisi, sam pa, kot je dejal, potrebuje pomoč pri koordinaciji in delu, ki jih čaka v zvezi z načrtovanimi naložbami. Lavre ima tudi pomočnico za področje zdravstvene in babiške nege in oskrbe, to je Jelena Čubra.
Začel se je tudi postopek za imenovanje strokovnega direktorja bolnišnice. Od februarja letos je v. d. strokovne direktorice Natalija Krajnc, za katero Lavre želi, da bi se na razpis, ki bo predvidoma objavljen prihodnji teden, tudi prijavila.