Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je imela lansko leto za 59,4 milijona evrov prihodkov, kar je za dobro petino več od doseženega v letu 2019 in za dobrih 13 odstotkov več od načrtovanih prihodkov za lani.
Presežek prihodkov nad odhodki je znašal 3,4 milijona evrov in bo, kot je danes sklenil tudi svet zavoda, namenjen za pokrivanje preteklega primanjkljaja bolnišnice, ki nekaj zadnjih let ni beležila presežka.
Kot je razvidno iz danes predstavljenega letnega poročila, so zdravstvene programe lani zaradi vseh uvedenih ukrepov ob epidemiji izvajali v zmanjšanem obsegu. Realizacija programa akutne bolnišnične obravnave, ki predstavlja 70 odstotkov pogodbene vrednosti z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je bila glede na število lani obravnavanih primerov za 18 odstotkov nižja od načrta za lani.
Nižja realizacija je bila tudi posledica zdravljenja bolnikov s covidom-19. Lani so jih v bolnišnici zdravili 482 in zanje prejeli plačilo v višini 6,6 milijona evrov. Trenutno imajo v bolnišnici 17 bolnikov s covidom-19, v intenzivni enoti nimajo nobenega.
V specialistični ambulantni dejavnosti je slovenjgraška bolnišnica lani izvedla dobrih 80 odstotkov začrtanega plana. Na radiološki dejavnosti, kjer so storitve plačane po realizaciji, pa je med drugim lani pogodbeno dogovorjen program (ta je bil dogovorjen v višini dobrih pet milijonov evrov) presegla za približno 730.000 evrov. Prihodki iz državnega proračuna za obvladovanje epidemije so znašali 9,2 milijona evrov, je pa med drugim bolnišnica lani imela nižje prihodke iz tržne dejavnosti.
Bolnišnica je lani zaposlenim izplačala skupno za 5,2 milijona evrov dodatkov po kolektivni pogodbi in po interventnih zakonih.
Nedavno ponovno imenovani direktor bolnišnice Janez Lavre, ki je lani bolnišnico vodil slabe štiri mesece v začetku leta, je danes ocenil, da so predstavljeni podatki poslovanja za lani rezultat trdega, vestnega in marljivega dela, da pa bi lahko bolnišnica nekaj več, predvsem v obdobju med prvim in drugim valom epidemije, naredila na področju naložb oz. pri nabavi določene opreme.
Predstavnica zaposlenih v svetu zavoda, zdravnica Jasna Humar, je v razpravi izrazila bojazen, da po napornem letu spopadanja z epidemijo zaposlene čaka še bolj naporno obdobje. Za številkami o zmanjšanju števila obravnav so namreč ljudje, ki niso dobili storitev in ki čakajo in imajo pravico da pridejo do storitev čim prej, je izpostavila. Zdaj je tako po njenih besedah glavna naloga zaposlenih, pa tudi vodstva, da zaposlene motivira, da opravijo še ta del naloge, a se boji, da bo letošnje leto še bolj naporno.
Zaskrbljenost je izrazila tudi predstavnica zaposlenih v svetu zavoda Marijana Plaznik, ki je opozorila na še vedno prisotne pojave vdorov novega koronavirusa v bele cone.
Svet zavoda je danes potrdil predlog, da se vodstvu, ki je bolnišnico vodilo večji del lanskega leta, podeli najvišja ocena dela in izplača delovna uspešnost.
Strinjal pa se je tudi s spremembo sklepa o preoblikovanju bolnišnice v javni zdravstveni zavod, ki po novem pri pogojih na razpisu za direktorja bolnišnice predvideva, da ima direktor najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih, medtem ko je doslej bil pogoj, da ima najmanj pet let izkušenj z vodenjem in upravljanjem. Spremembo sklepa mora potrditi vlada.
