V sredo je namreč bolnišnica od državne zakladnice prejela prve štiri milijone evrov od skupno sedmih milijonov iz dolgoročnega kredita, pridobljena sredstva pa bo namenila za poplačilo upnikov oz. dobaviteljev ter zamudnih obresti, je vodstvo bolnišnice povedalo na sredini seji sveta zavoda.
Preostali del sredstev iz kredita bolnišnica pričakuje v prvi polovici prihodnjega leta. Hkrati je bolnišnica nedavno prejela tudi 1,2 milijona evrov nepovratnih sredstev ministrstva za zdravje, in sicer iz naslova ustanoviteljskih obveznosti, so pojasnili v bolnišnici.
Sicer pa je po besedah bolnišničnega finančnika Matevža Javornika bolnišnica oktobra letos poslovala s presežkom v višini 262.000 evrov, je pa skupna izguba v prvih desetih mesecih letos ob 54 milijonih evrov prihodkov znašala 5,1 milijona evrov. Prihodki so bili v prvih desetih mesecih nekoliko višji kot v primerljivem obdobju lani, a hkrati za deset odstotkov nižji od načrtovanih. Po ocenah se bo skupna izguba bolnišnice do konca letošnjega leta znižala na 3,9 milijona evrov.
Bistven vpliv na nižje prihodke ima nižja realizacija delovnega programa od načrtovanega. “Vso energijo namenjamo za to, da bi imeli malo večjo realizacijo. Kadra imamo toliko, da bi po vseh kriterijih lahko delali več,” je med drugim dejal od sredine novembra novi direktor koroške bolnišnice Vladimir Topler. Pojasnil je, da skupaj z zaposlenimi iščejo rešitve in med drugim po oddelkih ugotavljajo, kje so ozka grla.
Je pa po Toplerjevih besedah delo v bolnišnici izredno težko načrtovati ob dejstvu, da imajo visoko odsotnost z dela. Vsak dan je namreč odsotnih dobrih 24 odstotkov vseh zaposlenih. Največ zaradi bolniške odsotnosti, sledijo dopusti, nekaj je porodniških odsotnosti in odsotnosti zaradi nege.
Svet zavoda od vodstva bolnišnice pričakuje, da v okviru priprave načrtov za 2025 pripravi tudi akcijski načrt doseganja programa in racionalizacije stroškov, Topler pa je glede tega povedal, da na tem že delajo. Je pa med drugim omenil, da ima slovenjgraška bolnišnica v primerjavi z drugimi bolnišnicami razmeroma visok delež stroškov dela.
Pri iskanju rešitev za izboljšanje poslovanja bolnišnici od avgusta letos pomaga prokuristka Simona Potočnik. Ta je članom sveta zavoda na sredini seji povedala, da so začeli s poslovnimi sestanki, na katerih obravnavajo poslovanje in se redno pogovarjajo o prihodkih, stroških in aktivnostih. “Bolnišnica kaže trende izboljšanja,” je ocenila prokuristka.
Strokovna direktorica Natalija Krajnc je s področja stroke kot poseben najnovejši dosežek v bolnišnici izpostavila vnovično vzpostavitev enote za hitre preglede v urgentnem centru, ki so jo vzpostavili 14. decembra letos. Vzporedno so po njenih besedah potekale aktivnosti za vzpostavitev enote regijske dežurne pediatrične točke primarnega zdravstva, a pogovori v zvezi s tem še tečejo.
Med drugim je izpostavila povečevanje števila porodov v bolnišnici, kar vidi tudi kot priznanje stroki, ter izreden razvoj na strokovnem področju koronarografije skupaj s kardiologijo, na področju fuzijske biopsije prostate ter na področju urološke in druge onkologije.
V slovenjgraški bolnišnici trenutno poteka 2,8 milijona evrov (z DDV) vredna obnova kuhinje. Kmalu pa bo stekla tudi ureditev mobilne enote v obliki prizidka k urgentnemu centru za potrebe nujne medicinske pomoči. Naložba je ocenjena na dobrih 800.000 evrov.
Vir: STA
