“Dojenje prinaša številne prednosti za dojenčka in doječo mater. Dojeni otroci primerneje rastejo in pridobivajo telesno maso, so manj bolni in imajo boljši nevrološki razvoj. Edinstvena sestava ženskega mleka, ki vsebuje dejavnike proti okužbi in vnetju skupaj z kožnim stikom pri dojenju, zagotavlja optimalno zdravje, ščiti pred vplivi okolja in spodbuja razvoj otrokovega imunskega sistema.” je povedala prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med. spec. pediat., IBCLC, predsednica NOSD. “Ima pa tudi zdravstvene prednosti za doječo mater, saj imajo le-te manjšo možnost, da bodo zbolele za rakom jajčnikov ali dojk, ki sta dva od vodilnih vzrokov smrti pri ženskah. Dlje kot dojijo, manj zbolevajo za številnimi kroničnimi obolenji modernega sveta.”
Je pa dojenje tudi naložba v boljšo prihodnost družbe. Zaradi številnih zdravstvenih prednosti za mamo in dojenčka je povezano z nižjimi stroški zdravstvene oskrbe. Prav tako je dokazano, da imajo otroci, ki so dojeni, v primerjavi z nedojenimi, višji inteligenčni količnik IQ, kar lahko vpliva tudi na višji potencialni dohodek v prihodnosti. Po ocenah lahko povečanje IQ-ja za vrednost enega standardnega odklona pomeni 17-odstotno povišanje zaslužka v prihodnosti.
“Obstajajo trdni in neizpodbitni dokazi, da lahko vlaganje v dojenje rešuje življenja ter postavlja temelje za bolj zdravo in uspešno družbo. Vsak vloženi dolar v dojenje ustvari 35 dolarjev ekonomskega donosa,” je povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor UNICEF-a Slovenija.
A čeprav je dojenje naravno, ni vedno enostavno. Številne družbe namreč ne uspejo ustrezno podpreti žensk pri dojenju, zaradi česar večina otrok po svetu ne more v celoti izkoristiti prednosti dojenja. Doječe družine se namreč ob prihodu domov (včasih pa že v porodnišnicah) srečujejo s stiskami pri vzpostavljanju in vzdrževanju dojenja, ki jih nemalokrat poglabljajo še nespodbudni odzivi okolice – bodisi doma, v lokalnem okolju ali na delovnem mestu, pa tudi v zdravstvenih organizacijah ter prek izpostavljenosti agresivnemu trženju mlečnih formul. “Zato doječe družine potrebujejo ustrezno podporo in pomoč s strani najbližjih, zdravstvenih delavcev, delodajalcev in širšega okolja. Prav to si prizadeva projekt Dojenju prijazno mesto,” je povedal Tomaž Bergoč.
V treh letih, odkar projekt deluje pri nas, s podporo Ministrstva za zdravje, ki ga sofinancira, so v njem sodelovale štiri občine – Slovenj Gradec, Mislinja, Novo mesto in Kranj, v katerih prebiva skoraj 8 odstotkov prebivalcev Slovenije. Slovenj Gradec in Mislinja sta v tem času izpolnili vse kriterije projekta in kot prvi občini pri nas pridobili naziv Dojenju prijazno mesto.
“Vesel sem, da smo izpolnili vse kriterije in poskrbeli, da smo postali mesto, prijazno dojenju. Materino mleko je iz različnih vidikov najboljša hrana za novorojenčke. Pomembno je za zdravje naših najmlajših občank in občanov v njihovem najzgodnejšem življenjskem obdobju. Zato spodbujamo dojenje, kjer je to le mogoče, v prostorih Andeškega hrama pa smo zato uredili poseben prostor. K dojenju spodbujamo v sodelovanju s številnimi deležniki – od zdravstvenega doma, zasebnima koncesionarkama v otroških ambulantah, regijsko bolnišnico, Koroško lekarno, pa tudi z Odborom za spodbujanju dojenja na Ministrstvu za zdravje in Unicefu Slovenije,” je povedal Tilen Klugler, župan mestne občine Slovenj Gradec.
“S ponosom in zadovoljstvom sporočam, da je Občina Mislinja ob Mestni občini Slovenj Gradec med prvima v Sloveniji, ki se ponašata z nazivom Dojenju prijazno mesto. Tako za mater kot za dojenčka obstaja veliko koristi dojenja, ki jih je težko doseči s hranjenjem po steklenički. Hranilna vrednost materinega mleka je večja od katere koli druge hrane, imunska podpora, ki jo pri tem dobi otrok, pa je pomembna za njegovo zdravje in zadovoljstvo. Bližina matere in otroka hkrati ustvarja ugodje in spodbuja dojenčkove občutke za dotik, vid, vonj, sluh in okus. Bodimo prijazni do zdravja naših občank in njihovih otrok ter skupaj spodbujajmo dojenje,” je povedal Bojan Borovnik, župan občine Mislinja.
Sodelovanje v projektu je bilo usmerjeno v strateški razvoj občine po meri doječih družin, ki vključuje vzpostavitev dojenju prijaznih okolij na javnih mestih in ustanovah, pa tudi v širjenja znanja in podpore delovanju v različnih ustanovah in podjetjih, spremljanje deleža dojenih otrok in evalvacijo zadovoljstva doječih mater.
Med drugim so bile občine deležne izobraževanj zdravstvenega osebja (v katerih je sodelovalo 80 % vseh zdravstvenih delavcev, ki imajo stik z materami in otroki: pediatrični oddelki, ginekologi, zobozdravniki, itd.), lekarniškega osebja, zaposlenih v mestni upravi, ki imajo stik z materami, pa tudi različnih materialov in gradiv, ki ozaveščajo in spodbujajo dojenje ter opolnomočajo doječe matere (tudi na delovnem mestu), ter napotkov in navodil za vzpostavitev dojenju prijaznih okolij na javnih mestih in v ustanovah.
“S projektom Dojenju prijazno mesto tudi v Novem mestu izražamo podporo dojenju kot vrednoti za prihodnost otrok. Aktivnosti, ki smo jih do sedaj izvedli v Novem mestu, so podkrepitev vseh prizadevanj pediatrične stroke, da to naravno dejanje matere znova popularizira. Občina je k sodelovanju povabila tako Splošno bolnišnico Novo mesto s porodnišnico, Zdravstveni dom Novo mesto kot tudi vse lekarne, ki so se pozitivno odzvale in aktivno prispevale. Tako je sedaj doječim mamicam na voljo več kotičkov za dojenje, zdravstveno osebje se je dodatno izobrazilo s ciljem še bolj podpreti mamice pri dojenju, izobrazili smo tudi zaposlene na občini, vzpostavila se je skupina za svetovanje in podporo pri dojenju. Tudi v bodoče bomo redno izvajali promocijske kampanje z namenom opolnomočiti mamice za vztrajnost takrat, ko je potrebna,” je povedal Gregor Macedoni, župan mestne občine Novo mesto, ki je na dobri poti do pridobitve naziva Dojenju prijazno mesto, in je danes prejela posebno priznanje za dosežene rezultate na področju spodbujanja dojenja.
Iz mestne občine Kranj, kjer ocena izpolnjevanja zahtev za pridobitev naziva še poteka, pa so sporočili, da so se v projekt vključili z vso zavzetostjo in že izvedli nekatere ukrepe za pridobitev naziva. Tako Lekarna Kranj v praksi že izvaja vso strokovno pomoč in svetovanje za podporo materam pri dojenju. Prav tako aktivnosti v podporo doječim materam potekajo v Bolnišnici za ginekologijo in porodništvo Kranj, ki je novorojencem prijazna porodnišnica, ter v Zdravstvenem domu Kranj. Za izpolnitev vseh ukrepov, potrebnih za pridobitev naziva, si bodo po njihovih besedah intenzivno prizadevali v prihodnjem letu. Nadejajo se, da bodo pri tem uspešni in po pridobitvi naziv s ponosom nosili ter v praksi izvrševali vse potrebne ukrepe za spodbujanje dojenja, so še sporočili.
Materino mleko vsebuje vse, kar potrebuje otrok za zdrav razvoj do 6 meseca starosti. UNICEF in Svetovna zdravstvena organizacija priporočata, da se z dojenjem začne že v prvi uri po rojstvu. V prvih šestih mesecih življenja je najboljše izključno dojenje, s katerim se ob uvajanje dopolnilne hrane nadaljuje vsaj do dopolnjenega 24. meseca starosti otroka. A v prvih šestih mesecih je na globalni ravni izključno dojenih le 44 odstotkov dojenčkov, kar še zdaleč ni dovolj za dosego globalnega cilja: 50 odstotkov do leta 2025.
V povprečju matere v Sloveniji svoje otroke dojijo 7 mesecev, najdaljša poročana doba dojenja v raziskavi NIJZ iz 2019 je bila 26 mesecev. V Sloveniji imamo sicer visok delež dojenja v porodnišnicah, od katerih jih ima večina naziv Novorojencem prijazna porodnišnica, ki ga podeljuje NOSD. 90,2 odstotka dojenčkov je v prvih dneh in tednih dojenih. Tistih, ki v času po rojstvu sploh ne bi bili dojeni, je v Sloveniji malo – le 2-3 odstotke. Pogostnost dojenja pa se po odpustu iz porodnišnic hitro zmanjšuje. Tako je na primer dojenih le še 54,6 % šestmesečnih dojenčkov (izključno pa 5,5 odstotka) in 22,3 odstotka dvanajstmesečnih dojenčkov.
Kakšno pa je stanje v Dojenju prijaznih mestih, kjer so v zadnjih 3 letih naredili pomembne korake pri spodbujanju dojenja?
Statistični podatki za Slovenj Gradec in Mislinjo (gre za podatke o načinu hranjenja otrok ob sprejemu in odpustu iz Oddelka za pediatrijo SB Slovenj Gradec za 2021) kažejo, da je izključno dojenih otrok v starosti 0-1 mesec 24 odstotkov, v starosti 1-6 mesecev pa 45 odstotkov. Dojenih otrok v starosti 6-12 mesecev je 20 odstotkov (ob sprejemu) oz. 18 odstotkov (ob odpustu).
Statistični podatki glede dojenja iz pediatrične ambulante Novo Mesto za leto 2021 kažejo, da je bilo pri 871 obravnavanih otrocih do enega leta starosti 70,3 odstotka dojenih, 12,4 odstotka delno dojenih, 17,3 odstotka pa ni bilo dojenih.
Projekt Dojenju prijazno mesto si bo tudi v prihodnje prizadeval za povečanje pogostnosti dojenja po Sloveniji; zainteresirane občine se lahko k programu pristopijo s prijavo na e-mail danica.zivec@unicef.si oz. https://dojenje.unicef.si/dojenju-prijazno-mesto/.
Besedilo: Tjaša Jazbinšek, Unicef Slovenije
