Scenarij e-armagedon, ki zajema dolgotrajni izpad na geografsko širokem območju, je malo verjeten, a vedno bolj realen, je na četrtkovi predstavitvi raziskave opozoril vodja projekta in obramboslovec Iztok Prezelj. Moderna družba je pri svojem delovanju namreč vedno bolj odvisna od električne energije, njeno pomanjkanje pa bi lahko vodilo v kaos in veliko škodo.
Avtorji raziskave Scenarij E-armagedon: družbene posledice večjih izpadov električne energije so zato preučili, koliko smo v Sloveniji odporni na večje izpade električne energije in katere tipične posledice povzročijo večji izpadi električne energije.
V okviru raziskave so pregledali nekaj konkretnih primerov večjih izpadov električne energije doma in po svetu. Analiza je pokazala, da so vzroki za tovrstne incidente različni, lahko so posledica naravnih nesreč, napak znotraj omrežja ali namernega človeškega dejanja, kot so hekerski teroristični ali vojaški napadi, je pojasnil Klemen Kocjančič iz obramboslovnega raziskovalnega centra FDV. Posledice so bile obsežne in v večini primerov zelo podobne, javni transport je prenehal delovati, povečalo se je število ropov in vlomov, ljudje so obtičali v dvigalih, zgodile so se nesreče, restavracije niso mogle pripravljati hrane, zdravstvene ustanove so se morale zanašati na generatorje, je predstavil Kocijančič. Raziskava je ob tem pokazala, da so bile posledice v bolj razvitih državah tipično bistveno hitreje odpravljene kot v državah v razvoju.
Raziskovalci so se obenem podali na teren ter med februarjem in decembrom lani intervjuvali predstavnike 58 institucij iz 14 različnih sektorjev, je dejala raziskovalka Anja Kolak. Želeli so pridobiti konkretne podatke, na podlagi katerih so pripravili ocene pripravljenosti institucij in sektorjev z vidika vpliva izpada električne energije na njihovo delovanje, ljudi in posledično celotno družbo.
Kot so ugotovili, je Slovenija razmeroma pripravljena na scenarij večjega izpada elektrike, kar je posledica sistematične uporabe brezprekinitvenih sistemov napajanja (UPS) in generatorjev elektrike. A v primeru dolgotrajnega izpada bi tudi ta sistem začel pokati, je opozoril Prezelj. Ozko grlo bi bila dobava potrebne nafte oz. njena distribucija. Prav tako ti generatorji velikokrat niso namenjeni večdnevni ali celo tedenski uporabi. Marsikje generatorji niti ne pokrivajo celotne institucije.
Raziskava je obenem pokazala, da institucije razmišljajo o nevarnosti izpada elektrike, a ta praviloma ni visoko na lestvici tveganj. Prenizka je tudi ozaveščenost prebivalstva, čeprav so dogodki, kot je žledolom iz leta 2014, nekoliko okrepili to zavedanje.
Kot najbolj kritičen del družbe so se pokazala gospodinjstva, je izpostavil Prezelj. Večina teh nima lastnih generatorjev, z izpadom elektrike pa bi se tako domovi soočili s težavami pri kuhanju, ogrevanju oz. hlajenju in dostopu do tople vode. Dodatna ovira bi bil izpad telekomunikacijskih naprav.
Avtorji raziskave so zato pripravili nekaj priporočil, kako povečati odpornost družbe na morebitni e-armagedon. Družbeno pomembne institucije morajo okrepiti svojo pozornost na scenarij izpada elektrike in ga vključiti v svoje načrte, prav tako je treba okrepiti in zagotoviti večjo samozadostnost domačega električnega sistema. Med splošnim prebivalstvom je treba okrepiti zavedanje o pomenu stalne oskrbe z električno energijo in prebivalce spodbujati k nakupom elektroagregatov. Spodbujati je treba tudi ohranjanje klasičnih kurilnih naprav na drva. Med drugim svetujejo tudi redno testiranje generatorjev, kar nekatere institucije sicer že počnejo, je še pojasnil Prezelj.
