Evropski inštitut za enakost spolov je danes objavil rezultate najnovejšega merjenja indeksa enakosti spolov. Indeks vsako leto pokaže, koliko smo v Evropski uniji in posameznih državah članicah oddaljeni od enakosti spolov.
Na lestvici od 1 do 100 (1 pomeni popolno neenakost, 100 pa popolno enakost) Slovenija dosega 68,3 točke. Umešča se na 11. mesto v EU-28 in je za 0,9 točke nad EU povprečjem (67,4). Najboljše so se odrezale Švedska (83,6), Danska (77,5) in Francija (74,6), najslabše pa Slovaška (54,1), Madžarska (51,9) in Grčija (51,2), ki je na zadnjem mestu v EU-28.
Rezultati temeljijo na vrzeli med ženskami in moškimi na šestih ključnih področjih: delo, denar, znanje, čas, moč in zdravje.
PODROČJE DELA:
Na področju dela dosega Slovenija 73,3 točke in je od leta 2005, ko je bil indeks merjen prvič, napredovala za 2,1 točko. Medtem ko je stopnja zaposlenosti žensk v Sloveniji visoka (72 %) in ostaja stopnja zaposlenosti s polnim delovnim časom višje izobraženih žensk in moških enaka, pa obstaja spolna vrzel med tistimi s srednjo ali nižjo izobrazbo (14 o.t.). Neenakost se kaže tudi v koncentraciji žensk in moških v različnih sektorjih – tako je naprimer na področju izobraževanja, zdravstva in socialnega dela zaposlenih 27 % žensk in samo 6 % moških. Ti pa prevladujejo na področju znanosti, tehnologije, strojništva in matematike (36 % moških, 9 % žensk).
PODROČJE DENARJA:
Slovenija na področju denarja dosega 82,4 točke in je od leta 2005 napredovala za 4,7 točke. Ženske v povprečju na mesec zaslužijo 9 % manj kakor moški, v parih z otroki pa 20 % manj. Najbolj so revščini izpostavljene samske osebe (41 % žensk in 33 % moških), starši samohranilci (30 %) in ženske z nizko stopnjo izobrazbe (29 %). Ženske v povprečju zaslužijo 92 centov za vsak euro, ki ga moški zaslužijo na uro, kar pomeni 8 % plačno vrzel. Pokojninska vrzel je približno 18 %.
PODROČJE ZNANJA:
Na področju znanja Slovenija dosega 56,0 točk in je od leta 2005 napredovala za 3,9 točke. Vključenost v terciarno izobraževanje je pri ženskah 29 %, pri moških 22 %. Spolna vrzel med tistimi s terciarno stopnjo izobrazbe v starostni skupini 30-34 let je 24 o.t. v korist žensk. V Sloveniji izziv za prihodnost predstavlja segregacija – 41 % študentk v primerjavi s 17 % študentov študira na področju izobraževanja, zdravstva in blaginje ali humanistike in umetnosti.
PODROČJE ČASA:
Na področju časa dosega Slovenija 72,9 točke (podatki enaki kot pri indeksu 2017, novi bodo na razpolago 2021). Spolne neenakosti so se v primerjavi z letom 2005 zmanjšale pri delitvi skrbstvenih obveznosti in povečale na področju družabnih dejavnosti. 35 % žensk v primerjavi z 28 % moških vsaj eno uro na dan izvaja skrbstveno delo ali pomaga pri izobraževanju družinskih članov in članic. Delež žensk, ki vsaj eno uro na dan gospodinjijo in kuhajo, je skoraj trikrat višji od deleža moških (ženske 81 %, moški 28 %).
PODROČJE MOČI:
Tukaj Slovenija dosega 57,6 točke in je od leta 2005 napredovala za 21,1 točko. Največji napredek je Slovenija zaradi zakonske uvedbe minimalnega deleža vsakega od spolov na kandidatnih listah dosegla na področju politične moči (24 % poslank leta 2018, 41 % ministric). Povišal se je tudi delež žensk v upravah največjih gospodarskih družb, ki kotirajo na borzi (27 % leta 2018).
PODROČJE ZDRAVJA:
Na področju zdravja Slovenija dosega 87,1 točko in od leta 2005 ni dosegla bistvene spremembe. 62 % žensk in 69 % moških svoje zdravje ocenjuje kot dobro, največja vrzel med spoloma je pri tistih z nižjimi stopnjami izobrazbe (20 o.t.) in samskih (14 o.t.) Čeprav je pričakovana življenjska doba žensk v povprečju 6 let višja kot pri moških, pa lahko ženske pričakujejo manj zdravih let življenja. V primerjavi z letom 2005 se je tudi znižal dostop do ustreznih zdravstvenih storitev, za ženske bolj kakor za moške.
BESEDILO: GOV.SI
